Pridige

Odločimo se in rastimo v ljubezni: to so naša zmaga, blagoslov, večno življenje, notranji mir, veselje,... več kot sreča sama.  "Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj. Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna. Po tem spoznavamo, da ostajamo v njem in on v nas: dal nam je od svojega Duha." 1 Jn 4, 7-13 SSP

Jezus učencem razodeva, kaj bodo potrebovali, ko bo odšel. Povedal jim je, naj čakajo na Očetovo obljubo, da bodo prejeli moč Svetega Duha in da bodo Njegove priče za Jezusa. In kaj je zanimalo učence? Kdaj bo obnovljeno izraelsko kraljestvo. Bili so osredotočeni na svoje zemeljske potrebe. Jezus jih je poklical in izbral, naj prinašajo sad za vso večnost. To je milost, ki jo je Jezus hotel razodeti učencem.

Kralj David je bil navdušen nad Bogom. Redko lahko najdemo ljudi, ki bi se hvalili z Bogom. Največkrat se hvalimo s svojimi dosežki. Ali se hvalimo s svojim Bogom? Ali smo mu hvaležni za to, kar je storil za nas? Ali se zahvaljujemo za dar večnega življenja?

Dom je prva šola, v kateri se začnemo učiti. V mnogih pogledih pa je tudi naša najpomembnejša šola, še posebej, če deluje pravilno. Najprej imajo otroci priložnost videti vrednote svojih staršev. Če smo v družini dobri učitelji, bomo verjetno postali in ostali najpomebnejši učitelji njihovega življenja. To je še posebej pomembno pri učenju duhovnih vrednot.

Če je bil križan Emanuel, "Bog z nami", potem je resnično potrebno razmisliti o tem, kakšen je Bog? Kakšne vrste Bog je ta, ki bi za nas izkrvavel in umrl? Podrobneje si poglejmo trpljenje na križu, ki nam odpira vrata, da smo lahko odrešeni izključno po veri.

Kakšno je bilo življenje brez Boga? Zaradi neposlušnosti in greha smo bili duhovno mrtvi. Sledili smo poglavarju, ki vodi ljudi v neposlušnost. Sledili smo svoji sebičnosti in grešnim željam, ki uničujejo življenje. Bog je prinesel spremembo v naša življenja. Zaradi Njegove milosti in ljubezni nas je duhovno oživil.

Resnost o in odgovornost za Božjo besedo nam prinašata razvoj. Verovati moramo, da je Bog naša moč in da nam daje vse, kar potrebujemo ter da smo lahko vedno bolj podobni Njemu. Sveto pismo je resnica, ki daje življenje in svobodo. Ne dovolimo, da nas karkoli ali kdorkoli prevara in prepriča, da to ni res. Ne verujmo duhu antikrista.

Božja ponižnost je premagala hudičev ponos in s tem tudi naš ponos. Bog nam je ponovno dal možnost, da se lahko tudi mi ponižamo. To ni enostavno: potrebno je plačati določeno ceno. Ja, da ponovno spoznamo, da smo čudovito ustvarjeni, moramo naš ponos plačati s ponižnostjo. Čeprav včasih, ko smo razočarani ali prizadeti, mislimo, da je naša največja potreba, da nas nekdo razume in potolaži, je velikokrat nujno to, da prepoznamo svoj ponos.

Satan ponuja bolj privlačne alternative, ki pa so prevara in vodijo v uničenje. Satan si še vedno hoče prilastiti Božji prestol in postati alternativni vladar. Ljudem govori, naj postanejo gospodarji svojega življenja. Evi je svetoval, naj ne uboga Boga, ker Bog ve, da se bosta tisti dan njej in Adamu odprle oči ter bosta postala kakor Bog. To je bila laž. S skušnjavami je hotel odvrniti Jezusa, da bi šel kelih mimo Njega in nas ne bi odrešil.