Pridige

Peter je hodil po vodi, dokler je zaupal Jezusu. Ko si v Božji prisotnosti, lahko hodiš po vodi. Vemo, da je hoditi po vodi nemogoče, toda če svoje življenje popolnoma zaupamo Jezusu, je to mogoče. V petek sem na molitvi začutil, da Jezus tudi nam govori, da je čas, da ponovno začnemo hoditi po vodi, oziroma v popolnem zaupanju Vanj. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!«

Bog pravi: “Komu me hočete primerjati?“ Izven Boga ni absolutno nikakršne koristne modrosti, znanja ali razumevanja ( Prof.dr.John Lennox ). Bog želi, da spoznamo vso njegovo slavo. Pa vendar nam Bog dopušča tudi možnost, da popolnoma zanikamo Boga in zavržemo Njegovo prisotnost. Bedak v svojem srcu pravi: »Ni Boga.« Ravnajo pokvarjeno, počnejo ostudna dejanja, ni ga, ki bi delal dobro. Ps 14,1 SSP

Vsako leto se s posebnim bogoslužjem želimo Bogu zahvaliti za Njegovo dobroto in blagoslove. Za letošnjo leto smo izbrali tekst iz Svetega pisma, ki govori o bogatem in uspešnem človeku, ki pa je na koncu sprejel napačno veliko odločitev.

Dokler nismo imeli osebnega odnosa z Jezusom, smo z vsem srcem živeli v svetu in svet nas je ljubil. Popolnoma normalno nam je bilo, da smo bili pod vplivom starega človeka, naše grešne narave. Pripravljeni smo bili storiti vse, da bi pridobili nek status, ugled ali kar koli podobnega, samo zato, da bi služili našemu ponosu in sebičnosti. Mi smo bili v centru vsega.

Bog je Izraelu dal svojo obljubo – svoj blagoslov. To niso bile njihove zasluge; Bog jih jim je enostavno dal, da bi vsem narodom skozi njih razodel svoje blagoslove. Na žalost so velikokrat zavrgli Njegove zapovedi in obljube ter stvari delali po svoje. Bog nam obljublja uspeh; toda ne bo nas silil, da moramo nujno sprejeti njegove zapovedi.

Življenje je največji dar, ki smo ga prejeli od Boga. Res je, da veliko ljudi veruje, da smo nastali slučajno. Toda vsak, ki želi od življenja več, kot samo golo slučajnost, lahko spozna obilno življenje, kot nam je to obljubil Jezus.

Vsi imamo svoje ozadje in preteklost. Življenje ima svoj vpliv na nas. Doživljamo lepe in težke trenutke, ki v našem srcu pustijo svoj pečat. To vidimo tudi v pogovorih med Judi in Jezusom. Judje so imeli svojo vzgojo, tradicije in prepričanja, toda v svojih srcih niso imeli svobode. Mislili so, da so njihova življenja vse, kar potrebujejo. Jezus jim je razodeval, da v svojih srcih niso svobodni. Potrebovali so luč, ki jim bo v njihovih srcih pokazala pot do svobode. Danes toliko ljudi govori o svobodi, toda njihova srca so zlomljena in v suženjstvu mnogih stvari.

Jezus ljubi ljudi. Bil je pripravljen plačati najvišjo ceno, da bi podrl vse zidove, ki uničujejo človeške odnose. Prišel je iskat izgubljene. Jezus je jokal, ker so ovce brez pastirja. Človek je izgubil pravi namen svojega obstoja. Jezus je šel do dna porušenih človeških odnosov. Začel je učiti, naj ljubimo celo svoje sovražnike. Nam se to zdi neumno, Jezus pa je hotel samo ponovno zgraditi, kar je bilo porušeno, in odstraniti bolečino, ki jo prinašajo porušeni odnosi.

Resnični kristjan ve, kdo je. Pavel govori, da smo kot lončene, krhke posode. Človek se vedno znova postavlja v polažaj in na mesto, ki pripada izključno Bogu. To je največji problem človeštva. Ko človek svoje celotno življenje vzame v svoje roke in dela samo s svojo močjo, pride velikokrat do katastrof. Na žalost namesto tega, da bi dovolili Bogu, da se nam razodeva v svoji moči, ostanemo duhovno slepi.