Pridige

Spomin na Jezusovo rojstvo je mnogo več, kot si nekateri predstavljajo. Njegova naloga se ni začela, ko se je rodil kot otrok, in končala, ko je umrl za naše grehe ter tretji dan vstal. Njegova naloga še vedno traja. On si želi preživeti čas s teboj in s teboj tudi graditi odnos. Adam in Eva sta bila ustvarjena za odnos z živim Bogom. Temelj zdravega odnosa z drugimi je zdrav odnos z Bogom.

Danes imamo trend "takoj, zdaj". Prava sreča nastaja počasi: začnemo jo spoznavati, ko se odločimo postati Jezusovi učenci. Je proces, ki se razvija v našem srcu; v srcu, ki je predano Jezusu in Njegovim besedam. Ta proces prinaša vzpone in padce, a vedno vztraja do cilja. Prava sreča je več kot le sreča, saj je vedno povezana z večnostnjo. Stvari, ki so podvržene propadanju, nas ne morejo osrečiti.

Jezus Kristus, delovanje Svetega Duha, praktično krščansko življenje,... nekaj, kar ga je resnično izpolnilo in mu dalo smisel lastnega obstoja. Sam je doživel sprembo od Boga in to je tudi hotel dati naprej, ne glede na ceno.

Ali bomo vladali s svojo človeško močjo in s svojim kraljestvom ali pa se bomo ponižali in dovolili, da Božje kraljestvo vstopi v naša življenja? Ne zavrzimo trenutka, ko se bomo srečali z Božjim kraljestvom, da le-to ne bo šlo mimo nas.

Bodimo hvaležni, da imamo različne talente in da lahko delamo. Ko živimo po Božjih principih, bo On priskrbel vse, kar potrebujemo. Naš Bog je dober Nebeški Oče, ki pravilno skrbi za nas. Seveda ne bo uslišal vsake naše sebične želje, saj On sam ve, kaj najboljše za nas. Bodimo hvaležni Bogu za vse, kar smo prejeli od Njega in tudi za vsako obljubo, ki jo bomo še prejeli, ko bomo živeli v hvaležnosti našemu Bogu. Hvaležnost Bogu nas varuje, da ne bi odšli od Njega. Hvaležnost priznava našo odvisnost od Boga. Bodimo hvaležni in potrpežljivi, saj Bog ne prehiteva in ne zamuja – za nas je pomembno, da smo v Njegovem času in da upoštevamo Njegovo voljo. Blagoslovi brez hvaležnosti so nevarni, saj brez nje pozabimo na našo odvisnost od Boga.

Na žalost človeška miselnost pogosto ni v skladu z Božjo miselnostjo. Tudi v Jezusovem času so celo duhovni voditelji imeli svojo miselnost, ki ni bila v skladu z Božjo miselnostjo, in so na koncu Jezusa obsodili na smrt. Ne storimo to v svojem življenju: ne obsodimo Jezusa ali Boga na smrt, kajti potem bomo tudi sami umrli. Mogoče so okoliščine pretežke, da bi lahko sprejeli Božjo miselnost. Včasih se nam nekaj zdi preveč otroško ali enostavno, da bi to sprejeli. Mogoče smo razočarani nad Bogom. In če je Bog ljubeč bog, zakaj potem dopušča, da se v našem življenju pojavljajo težave?

Ali ima danes Cerkev te značilnosti? Ali se v njenem življenju odraža stanovitnost: v Božji besedi, v molitvah, v druženju...? Čudeži, ozdravljenja in pomoč drug drugemu so danes velike potrebe v cerkvi. Koliko ljudi danes veruje in sprejema Jezusa za svojega Odrešenika?

Bog nas ljubi in želi, da sprevidimo našo sebičnost, ki nas vodi v uničujoča dejanja. Želi, da resnično spoznavamo božjo ljubezen, sprejemanje, odpuščanje in življenje, za katerega smo bili ustvarjeni.

Pokojni Brat Franc Kuzmič je z nami večkrat delil svojo modrost. Prisluhnimo predavanju na temo "V PRIČAKOVANJU". Skozi predavanja se brat Franc dotika prerokb, videnj in kraljestev, ki so opisana v Božji besedi. Nekatera so se že izpolnila in se še bodo v poslednjih časih.