Tema: LJUBEZEN

V naši naravi je hrepenenje, da bi nas nekdo ljubil. V središču človeštva je biti ljubljen in biti z nekom intimen. Besede ljubezni so med najbolj pogosto uporabljenimi besedami v današnji družbi. Zaradi ljubezni se svet vrti: pesmi, filmi, knjige in časopisi so začinjeni z ljubeznijo. Psihologi zatrjujejo, da je želja biti ljubljen prvinska čustvena potreba človeka. Filozofi, teologi in mnogi drugi strokovnjaki konstantno razpravljajo o njej. Celo Jezus je želel, da bi ljubezen postala razpoznavni znak vernikov. 

Znanje, napredek, ne more izpolniti hrepenenja človeških src. Na drugi strani niti materialno pomanjkanje ni največji problem človeštva. Vse to so pomembne stvari, toda očitno ne morejo zapolniti naše praznine, omehčati trdote naših src, otopelosti. To lahko stori samo ljubezen. Čeprav je večkrat težko, ker se počutimo neljubljene ali pa se počutimo, da nismo vredni ljubezni. Ne obupajmo, obstaja ljubezen, ki je popolna. 

Težka tema. Velikokrat ne znamo komunicirati in se pogovarjati drug z drugim, kaj šele, da bi se pogovarjali z Bogom oziroma se zavedali, da je Bogu mar za nas. Morda se ob misli, da je Bogu resnično mar za nas, zaletimo v steno. Če nismo doživeli Boga ali pa smo mogoče razočarani nad cerkvijo, je to lahko grozen občutek, ki nas samo odbija, da je Bogu mar za nas. Zaradi preteklih izkušenj z ljudmi, okoliščinami ali cerkvijo lahko imamo popolnoma napačno sliko o Bogu.

Ko je Jezus govoril o težkih časih v poslednjih dneh, je povedal, kaj bo vzrok vseh težav: »Ker se bo nepostavnost povečala, se bo ljubezen pri mnogih ohladila.« Pomanjkanje ljubezni bo problem človeštva. Vse bolj se bodo širili človeška sebičnost, brezčutnost in sovraštvo. Ravno Cerkev je tista, ki mora delovati ljubeznivo in oznanjati veselo novico - evangelij. Toda svet je ne more slišati, če v Cerkvi ne doživi Božje ljubezni. Kako žalostno je, če je Cerkev brez ljubezni; v tem primeru ni več upanja za svet.

Kdo so moji bližnji? Morda se sprašujete "kdo je moj sosed?" Starši živijo na desni, bratranec pa na levi... in že poznajo Gospoda. Torej, o kom govoriš? Ne piše »ljubi svoje bližnje le, če delujejo duhovno lačni« ali »ljubi svojega bližnjega samo tako dolgo, dokler me ne sprejmejo«. Zelo preprosto je: poklicani smo ljubiti svoje sosede. Nikoli ne vemo, kaj se dogaja v srcu nekoga. Ne vemo točno, kakšni bodo sadovi naših del. Ne vemo, s kom lahko naši bližnji v prihodnosti še pridejo v stik.

Pri pashalni večerji, tik preden so Jezusa izdali, si je Jezus vzel čas in učencem umil noge. V tem Jezusovem dejanju služenja se skriva zares veliko sporočilo za vse nas. Čeprav je Jezus vedel, da mu je Oče dal v roke vse in da ima v sebi Božjo moč, se je vseeno ponižal in začel učencem umivati noge. Imel je status Božjega Sina, toda tega statusa se ni oklepal, ampak ga je dal na stran, da bi lahko bil ponižen vse do svoje smrti na križu.

Ljudje še danes iščemo popolnega moža ali popolno ženo. Nekoga, ki bi izpolnil vsa naša pričakovanja in želje. Večina ljudi ima svojo predstavo o tem, kakšna naj bi bila popoln mož ali popolna žena. Imamo različna pričakovanja o tem, kaj želimo od svojega partnerja.

Bog je ljubezen. Njegova ljubezen je popolna, ker je On popoln. V njej ni sovraštva. V njej je odpuščanje. On je prišel in je šokiral ljudi z svojo ljubeznijo. Učil jih je, naj ljubijo svoje sovražnike in blagoslavljajo tiste, ki jih prekljinjajo. To so besede ljubezni in ne sovraštva. Jezus želi to ljubezen kazati tudi skozi naša živlejnja. Ljubimo z Njegovo ljubeznijo, ki je večna.

Bog nas ljubi in želi, da sprevidimo našo sebičnost, ki nas vodi v uničujoča dejanja. Želi, da resnično spoznavamo božjo ljubezen, sprejemanje, odpuščanje in življenje, za katerega smo bili ustvarjeni.