Čeprav živimo 2000 let po Jezusovem delovanju, in čeprav je v tem času v krščanstvu prišlo do mnogih vzponov in padcev; nas Jezusove besede še vedno pozivajo: »Kdor ima ušesa, naj posluša.« Dogaja se nam podobno, kot se je Izraeskemu ljudstvu v Stari zavezi, da več ne slišimo Jezusovih besed, ker so naša srca zakrnila. Jezus še vedno prinaša upanje in ponuja nov začetek, enako kot ob začetku svoje lastne službe, kar nam govori prerok Izaija: »Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.« Mt 4, 16

Prišel je kot luč, da bi lahko videli duhovno temo in ponovno slišali Njegove besede.

Jezus je večkrat zelo jasno izzval poslušalce, da naj res poslušajo, kaj jim želi povedati. Uporabljal je zgodbe, priliki iz vsakdanjega življenja, da bi iz njih prepoznali globljo duhovno sporočilo. Lahko vidimo Jezusovo srce, kako globoko si je želel, da bi ljudje razumeli, sprejeli, kaj jim želi razodeti. Učil in vabi jih je, naj se odločijo ali želijo biti v njegovem kraljestvu. Jezusov klic velja še danes vsem ljudem: » Kdor ima ušesa, naj posluša.« 

Znanje, napredek, ne more izpolniti hrepenenja človeških src. Na drugi strani niti materialno pomanjkanje ni največji problem človeštva. Vse to so pomembne stvari, toda očitno ne morejo zapolniti naše praznine, omehčati trdote naših src, otopelosti. To lahko stori samo ljubezen. Čeprav je večkrat težko, ker se počutimo neljubljene ali pa se počutimo, da nismo vredni ljubezni. Ne obupajmo, obstaja ljubezen, ki je popolna.