Ne bodimo osamljeni v prazničnem decembru. Če se bomo počutili osamljene, žalostne, izkoristimo takšne trenutke, da najdemo “več kot srečo”.
V decembru bomo ponovno praznovali rojstvo Jezusa Kristusa. Kaj je on povedal o sreči?
“Blagor ubogim v duhu,kajti njihovo je nebeško kraljestvo.Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.” Mt 5, 3-11 SSP
Jezus v ospredje postavi besedo blagor. Kaj pomeni ta beseda?
Komentar v Svetem pismo opisuje pomen te besede takole: “Blaženost je … neizrekljivo in nedoumljivo dobro … tisto Edino, kar je vredno hrepenenja, vselej enako, neprestana radost, večna sreča “. Preprosto povedano beseda blagor pomeni – več kot sreča. Jezus ta odlomek zaključi: “Veselite in radujte se, plačilo v nebesih je veliko.” Sreča o kateri Jezus gori, se ne bo končala, ampak nadaljevala v večnosti.
Kdo je lahko več kot srečen?
Jezus našteva: ubogi v duhu, žalostni, krotki, lačni in žejni pravičnosti, usmiljeni, čisti v srcu, tisti, ki delajo za mir, preganjeni zaradi pravičnosti, zasmehovani zaradi Jezusa. Verjetno nas te besede ne navdušujejo preveč, saj si srečo predstavljamo velikokrat popolnoma drugače.
Blagor ubogim v duhu, …
Jezus ne pravi ubogim, ki nimajo materialnih stvari, govori o globlji človekovi praznini. Danes je veliko ljudi na svetu, ki živijo v materialnem izobilju, toda njihova srca so osamljena in nesrečna.
Ubogi v duhu o katerih Jezus govori tukaj, so tisti, ki so v celoti in do poslednjih globin prežeti z zavestjo o svojem uboštvu, svoji popolni odvisnosti od Boga. Uboštvo v duhu prinaša spoznanje, da potrebujem Boga v svojem življenju. Jezus pravi: “ Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.” Jn 15, 4 SSP
Ubogi v duhu, ne ostanejo ubogi v svojem srcu, ampak dajo Bogu možnost, da spoznajo, kaj je zmisel in prava sreča, bogastvo v življenju.
Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu. 2 Kor 8,9 SSP
Jezus je zapustil svoje nebeško kraljestvo, slavo, zaradi nas. Postal je ubog, da bi mi lahko postali bogati. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. Jn 15, 8 SSP
Danes imamo trend “takoj, zdaj”. Prava sreča nastaja počasi: začnemo jo spoznavati, ko se odločimo postati Jezusovi učenci. Je proces, ki se razvija v našem srcu; v srcu, ki je predano Jezusu in Njegovim besedam. Ta proces prinaša vzpone in padce, a vedno vztraja do cilja. Prava sreča je več kot le sreča, saj je vedno povezana z večnostnjo. Stvari, ki so podvržene propadanju, nas ne morejo osrečiti.
Pot k več kot sreči
Odločimo se zanjo. Lepo okrašeni december je samo trenutna sreča, ki je znotraj prazna. Spoznajmo, da smo brez Boga duhovno ubogi, revni. Sprejmimo Božjo ponudbo. Premagajmo osamljenost, razočaranje, žalost. Preberimo naslednje vrste iz Svetega pisma in jih večkrat premislimo,.. naj nam bodo kot molitev pred Bogom. Dovolimo mu, da nam spregovori. Spoznajmo več kot srečo, blagor, o katerem je govoril Jezus.
Modrost se oglaša zunaj, na trgih povzdiguje svoj glas, na stekališču ulic kliče, na vhodu, pri mestnih vratih izreka svoje izreke: “Doklej boste, prostaki, ljubili prostaštvo? Posmehljivci ljubijo posmeh, norci sovražijo spoznanje! Obrnite se k mojemu opominu, glejte, točila vam bom svojega duha, razodevala vam bom svoje besede. Ker sem klicala, pa ste se branili, iztezala svojo roko, pa se nihče ni zmenil, in ste zavrgli vse moje nasvete in niste sprejeli mojega opomina, se bom tudi jaz smejala vaši pogubi, se posmehovala, ko pride vaš strah, ko pride vaš strah kakor ujma, in pridrvi vaša poguba kakor vihar, ko prideta nad vas stiska in nadloga. Tedaj me bodo klicali, pa ne bom odgovorila, koprneli bodo po meni, pa me ne bodo našli. Zato, ker so sovražili spoznanje in niso marali strahu GOSPODOVEGA, se ne menili za moje nasvete, odklonili vsak moj opomin, zato bodo uživali sadove svojega ravnanja, se sitili po svojih načrtih. Kajti upornost bo ugonobila prostake, lahkomiselnost bo pokončala norce. Kdor pa me posluša, bo prebival na varnem, miren bo in se ne bo bal hudega.« Preg 1, 20-23 SSP
Amen.