Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno:prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje. Apd 2,42-47 SSP
V prvi Cerkvi lahko vidimo nekaj značilnosti, ki jih lahko označimo za vizijo, načrt, ki ga ima Bog za svojo Cerkev. Velik povdarek je bil vsaj na štirih stvareh.
1 stanovitnost ( v nauku, druženju, lomljenju kruha in molitvah )
2 čudeži ( dogajalo se je veliko čudežev in znamenj )
3 socialna pomoč ( delili z drugimi, ki so bili v pomanjkanju )
4 novi odrešeni ( vsak dan so bili odrešeni )
Ali ima danes Cerkev te značilnosti? Ali se v njenem življenju odraža stanovitnost: v Božji besedi, v molitvah, v druženju…? Čudeži, ozdravljenja in pomoč drug drugemu so danes velike potrebe v cerkvi. Koliko ljudi danes veruje in sprejema Jezusa za svojega Odrešenika?
Cerkev se mora vrniti nazaj k Božji viziji
Cerkev je prejela po Božjem načtu in milosti, odgovornost za Božje kraljestvo. Jezus je s priliko o vinogradu in najemnikih, to spomnil duhovne voditelje. Ljudstvu pa je začel pripovedovati tole priliko: »Neki človek je zasadil vinograd, ga dal v najem viničarjem in za dalj časa odpotoval. V primernem času je poslal k viničarjem služabnika, da bi mu dali od pridelka vinograda. Viničarji pa so ga pretepli in odslovili praznih rok. Nato je poslal drugega služabnika. Oni pa so tudi tega pretepli in ozmerjali ter ga odslovili praznih rok. Poslal je še tretjega, pa so tudi tega ranili in vrgli ven. Tedaj je gospodar vinograda dejal: ›Kaj naj storim? Svojega ljubljenega sina bom poslal, morda bodo njega spoštovali.‹ Toda ko so ga viničarji zagledali, so se posvetovali in rekli: ›Ta je dedič. Ubijmo ga, da bo dediščina naša.‹ In vrgli so ga iz vinograda in ubili. Kaj bo torej storil z njimi gospodar vinograda? Prišel bo in te viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim.« Ko so oni to slišali, so rekli: »Bog ne daj!« Lk 20, 9-16 SPP
Najemniki so vinograd dobili v najem in ga uporabljali samo za svoje sebične namene. Vinograd je bil gospodarjev, oni pa so se obnašali kot, da je vse njihovo. V svoji sebičnosti so na koncu vse izgubili. Tudi mi se večkrat obnašamo na tem svetu, da je življenje gola slučajnost. Bog kliče ljudi da sprejmejo Božje kraljestvo, toda ljudje zavračajo in na koncu vse izgubijo. Pismouki in duhovniki niso opravili poslanstva, ki jim ga je dal Bog. Bog je v ta svet postavil svojo Cerkev, da prinaša sad v vinogradu tega sveta. Potrebno je, da se vrnemo k viziji, ki jo ima Bog za svojo Cerkev.
Kako se lahko vrnem k Božji viziji za Cerkev?
Bodimo hvaležni. Ponovno je potrebno spregledati, kaj je Bog storili za nas in kaj nam je podaril. Naša srca morajo ponovno postati hvaležna našemu Bogu za vso ljubezen, milost, potrpežljivost in dobroto. Ponovno spreglejmo njegov čudoviti načrt. Bog ne želi, da bi bil človek pogubljen, ampak odrešen. Ponovno moramo kot Cerkev to zelo jasno spregledati in biti Bogu hvaležni.
Bodimo odgovorni. Bog je Cerkvi dal odgovornost za Božje kraljestvo. V naših rokah je in Bog želi, da ga damo naprej. Ne bodimo sebični kot najemniki, dajmo ga naprej, naj še mnogi doživijo njegovo moč in spremembo v srcu.
Jezus je z nami in nam želi pomagati, da nam bo uspelo. »Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj! « Jn 15, 1-17 SSP
Amen.