Tema: VERA

Čeprav živimo 2000 let po Jezusovem delovanju, in čeprav je v tem času v krščanstvu prišlo do mnogih vzponov in padcev; nas Jezusove besede še vedno pozivajo: »Kdor ima ušesa, naj posluša.« Dogaja se nam podobno, kot se je Izraeskemu ljudstvu v Stari zavezi, da več ne slišimo Jezusovih besed, ker so naša srca zakrnila. Jezus še vedno prinaša upanje in ponuja nov začetek, enako kot ob začetku svoje lastne službe, kar nam govori prerok Izaija: »Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.« Mt 4, 16

Prišel je kot luč, da bi lahko videli duhovno temo in ponovno slišali Njegove besede.

Sodobni ljudje so izgubili skoraj vsakršen pogled na obstoj Boga. Popolnoma so izgubili Njegovo bližino, občutek, da obstaja, vero in zaupanje Vanj. Postali smo duhovni reveži, na žalost tudi mnogi kristjani. Bog ne more dati svojih blagoslovov ljudem, če ga zanje ne prosijo, ne verujejo Vanj ali nimajo časa Zanj. Velikokrat človek za svoje težave in probleme krivi druge ali Boga, v bistvu pa se premalo zavedamo, da je človek največkrat samemu sebi največji nasprotnik. Sedaj si poglejmo in se soočimo z nekaj ovirami, ki preprečujejo prejemanje odgovorov ter pomoči od Boga. Ne bodimo nasprotniki samim sebi in ne Bogu.

Bog ima v svoji ljubezni za nas pripravljenih veliko čudovitih stvari, ki pa se jih pogosto ne zavedamo.
Bog nas danes izziva, naj si ponovno pridobimo pravo sliko o Njem. Moj pogled, tvoj pogled, naš pogled
mora biti oblikovan po besedi, ki prihaja od samega Boga, in ne od tradicije, časa, kulture ali trenutnih
trendov. Postanimo izzivalci Boga, ki ponovno spoznavajo Njegovo milost in rastejo v Njegovem
spoznanju dobrote, ljubezni ter polnosti, ki nam jih hoče razodevati.

Naše življenje je odvisno od mnogih dejavnikov. Otroci so odvisni od svojih  staršev. V službi  smo odvisni od svojih delodajalcev, delodajalci so odvisni od svojih delavcev. Če želimo zgraditi hišo in nam primanjkuje denarja, potrebujemo kredit in smo odvisni od banke. Lahko bi še in še naštevali, toda hitro lahko spoznamo, da smo v življenju odvisni od različnih ljudi, okoliščin itn. Kaj hitro se nam porodi vprašanje: » Zakaj živimo, komu pripadamo, komu služimo?« To, komu pripadamo, služimo, pa bo imelo vpliv na naše odločitve v življenju. Če se je kdo tega resno zavedal, je bil Jezus. Zelo jasno je govoril o našem sovražniku, ki nas hoče uničiti. Na drugi strani pa zelo jasno povedal, da želi biti Jezus naš pastir, ki bo skrbel za nas in nas ščitil. 

Neglede na to ali smo navdušeni nad Jezusom ali pa nam je kamen spotike, se nam vsem v določenem trenutku dogaja, da se razočaramo nad Jezusom. To se dogaja vernim in nevernim, čeprav se tega mogoče niti ne zavedamo. Celo Janez Krstnik, človek, ki je pripravljal pot za Jezusovo delovanje, je imel trenutke negotovosti, mogoče razočaranja: »Kdo je v resnici Jezus?« Ko je bil v zaporu je poslal svoje učence, da naj vprašajo ali je on ta, katerega čakajo? V vsakem razočaranju do Boga ali Jezusa, je pot resnice samo ena, da pridemo k Jezusu in mu predamo svoje razočaranja.

Zakaj bi potreboval Boga v svojem življenju? Dejstvo je, da se večkrat počutimo osamljene, negotove, pa tudi naša predstava o Bogu, o tem kako imeti odnos, prisotnost Boga v svojem življenju je velikokrat napačna. Izpolnjevanje dolžnosti, razmišljanje o dosežkih, naj ne vpliva na naš odnos do Boga, temveč – ljubezen. V bistvu nam Bog govori: » Ljubim in spoštujem te,  ne da bi ti kaj za to storil.«

Ali smo golo naključje ali pa je vse nastalo z razlogom in namenom, tako kot je?
Naše okolje nam zagotavlja zrak za dihanje, vodo za pitje, hrano, da lahko jemo. Zemlja je na ravno pravšnji razdalji do Sonca, da ima ustrezno temperaturo za življenje. Mnogo pogojev je bilo potrebno izpolniti, da se je lahko začelo življenje v takšni obliki kot ga poznamo danes. Slučajnost ali pa je Bog razodel svojo nepredstavljivo moč s tem, ko je z besedo vse priklical v bivanje?

V krščanstvu je upanje usmerjeno na Mesijo – tistega, ki je prišel, in tistega, ki se bo vrnil. Zato je enotna misel skozi zgodovino vseh, ki so zaupali v Kristusa: Maranatha – pridi Gospod. Izraža željo in hrepenenje po tem, da se nam Bog razodene in vzpostavimo novo vero vanj. Bog si s svojo cerkvijo želi preživeti čudovito večnost.

Čudeži so nadnaravno delovanje, posredovanje in jih ni tako enostavno sprejeti, tudi če jih vidimo na lastne oči. Vedno prinašajo različne reakcije ljudi, eni se veselijo, ker so bili rešeni bolezni. V njihova življenja je prišla nova moč, radosti, nove možnosti v življenju. Spet drugi se na čudeže odzovejo odklonilno ali celo postanejo veliki nasprotniki. Ne glede na odzive pa je Božja volja, da se Bog razodeva svoji cerkvi tudi s čudeži in pomaga ljudem na nadnaravni način.