Tema: VERA

Čudeži so nadnaravno delovanje, posredovanje in jih ni tako enostavno sprejeti, tudi če jih vidimo na lastne oči. Vedno prinašajo različne reakcije ljudi, eni se veselijo, ker so bili rešeni bolezni. V njihova življenja je prišla nova moč, radosti, nove možnosti v življenju. Spet drugi se na čudeže odzovejo odklonilno ali celo postanejo veliki nasprotniki. Ne glede na odzive pa je Božja volja, da se Bog razodeva svoji cerkvi tudi s čudeži in pomaga ljudem na nadnaravni način.

Danes obstajajo mnoge napačne predstave o cerkvi. Zato cerkev prvotno ni in ne sme biti organizacija. Za cerkev se ne moreš kar naenkrat odločiti, da boš postal njen član. Današnje razumevanje cerkve preveč temelji na človeku, njegovi moči in volji. Če želimo razumeti in videti, kakšno cerkev si želi Bog, moramo pogledati ter spoznavti njene začetke.

Glavni problemi človeštva, kot so pohlep, hudobija, napuh, nespamet, zvijača in sebični motivi, vedno znova pridejo na površje ter povzročijo grozote, ki smo jim priča po vsem svetu. Ne smemo zanemariti nekatere odlomke, v katerih Jezus napoveduje te grozote, čeprav pogosto nočemo slišati za njih. Vendar Jezus ni nikoli učil izključno o grešni, negativni in temni plati človeštva, ampak je vedno kazal na izhod, upanje, spremembe in večno življenje.

Ste se že kdaj vprašali, zakaj se slabe stvari zgodijo dobrim ljudem? Zakaj trpijo ljudje, ki si tega nikakor niso zaslužili? Verjetno nas večina razmišlja, da bi bilo pošteno, če bi dobri ljudje prejemali v življenju samo dobro. Še bolj pa bi lahko pričakovali, da bi kristjani uživali samo dobre stvari, če je Bog resnično z njimi. Toda v našem življenju na tem svetu je drugače. Sonce sije na vse ljudi in prav tako tudi dež pada na vse ljudi.

Ustvarjeni smo za večnost. Večino ljudi pomisli na večnost le na pogrebih in še to je površno, sentimentalno razmišljanje, ki izvira iz nevednosti. Morda mislimo, da je razmišljanje o smrti morbidno, toda v resnici si je nezdravo pred njo zatiskati oči in ne upoštevati tistega, čemur se ni mogoče izogniti. Naše zemeljsko življenje je priprava na večno življenje - tako kot otrok, ki preživi devet mesecev v materinem telesu, da se izoblikuje za življenje na tem svetu.

Gideonov problem je bil, da še vedno ni povsem poznal Boga in ni bil prepričan, ali se Bog res vedno drži svoje besede. Gideon ni bil prepričan, če bo Bog to, kar je rekel, tudi izpolnil. Celo svoje življenje je služil lažnim in mrtvim bogovom, ki niso nič pomagali. Celo življenje je imel izkušnje z mrtvimi bogovi, ki nikoli niso držali svoje besede. “Ali je tudi Izraelov Bog takšen”, se je spraševal Gideon.

Tedaj so Izraelci klicali in vpili h Gospodu za pomoč. Toda Bog jim je preko preroka odgovoril, da so v tej hudi stiski zaradi svoje neposlušnosti Bogu in zaradi malikovanja. Tako pridemo v tej zgodbi do Gideona.

Ko več ne sanjamo, naše življenje postane samo še rutina. Želim govoriti o sanjah, ki so pomembne za zemeljsko življenje in za našo večnost. Vsi bomo nekega dne zapustili zemeljsko življenje in, če nismo sanjali in poskrbeli za večnost, bomo vse izgubili. Simeon je živel in doživel izpolnitev svojih sanj. Ni bil duhovni sanjač, bil je trdno na tleh, živel je svoje sanje, ki so se izpolnjevale v njegovem življenju.

Mnogi pravijo: "Če bi se Bog razodel, potem bi verovali." Toda problem ni v razodetju Boga, ampak v nas, ker tega ne vidimo. Naš pogled na Boga je zamegljen, nejasen. Naše mišljenje, verovanje, prepričanje nas brez njegove pomoči ne pripelje do Boga. Toda ni nam potrebno hoditi v duhovni temi, zmedi v življenju. Ali želimo pomoč od Boga? Odstranimo vsako oviro, ki nam preprečuje njegovo razodetje.