Bodimo hvaležni Bogu, ker smo tako čudovito ustvarjeni
Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna. Ps 139,14 SSP
Bog nas je ustvaril z namenom, da bi bili podobni njemu. Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! 1 Mz 1,26a SSP
Zadnjič smo govorili, da je Bog ustvaril angele, o katerih nikjer ne piše, da so bili ustvarjeni po Božji podobi. To Biblija pravi samo za človeka. Bog je ustvaril človeka za poseben odnos z njim. Dal mu je nekatere lastnosti, ki jih ima Bog: ljubezen, dobrota, pravičnost itd. Ustvaril nas je, da bi ljubili drug drugega, odgovorno skrbeli za njegovo stvarstvo in bili prepričani in samozavestni v tem, KDO SMO?
Bog je želel, da bi se rojevali v prijetnem in varnem okolju, da bi otroci rasli in se počutili razumljene, ljubljene, sprejete in odrasli v zdrave, trdne in zrele osebnosti.
Božji namen in čudovitost sta bila porušena
Ker je bil prvoten namen, zakaj smo bili ustvarjeni, porušen, imamo velik problem s svojo samopodobo. Ne sprejemamo, da smo čudovito ustvarjeni, ne vidimo Boga kot čudovitega Stvarnika. Naša duša je velikokrat kot čoln na razburkanem morju, ki ga valovi čustev premetavajo sem ter tja.
Toda resnica je, da smo čudovito ustvarjeni, ne glede na to, kako se počutimo.
Kajti iz njega, po njem in zanj je vse: njemu slava na veke! Rim 11,36 SSP
NE POZABIMO, da smo bili čudovito ustvarjeni. Bodimo Bogu hvaležni za življenje, ki ga nam je dal.
Bodimo Bogu hvaležni, da ponovno gradi, kar je bilo čudovito ustvarjeno
V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in húdo.« 1 Mz 3,5 SSP
Ker sta Adam in Eva bila zapeljana, da bosta postala kakor Bog, sta izgubila jasno spoznanje o sebi. Postavljen je bil zid laži, prevare in ponosa. Resnica je, da po padcu v greh, nismo postali bogovi, smo pa postali ponosni in prepričani, da Boga ne potrebujemo.
Lahko smo Bogu hvaležni, da ni obupal nad nami. Prišel je premagat ponos s ponižnostjo. Bil je pripravljen plačati ceno odrešitve za nas.
Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta. Flp 2,6-11 SSP
Božja ponižnost je premagala hudičev ponos in s tem tudi naš ponos. Bog nam je ponovno dal možnost, da se lahko tudi mi ponižamo. To ni enostavno: potrebno je plačati določeno ceno. Ja, da ponovno spoznamo, da smo čudovito ustvarjeni, moramo naš ponos plačati s ponižnostjo. Čeprav včasih, ko smo razočarani ali prizadeti, mislimo, da je naša največja potreba, da nas nekdo razume in potolaži, je velikokrat nujno to, da prepoznamo svoj ponos.
Pred Bogom ni potrebno ničesar skrivati, niti razkrivati, on vse ve in vse pozna. Premagati ponos, priznati, da potrebujemo Boga, je ključ do zmage. Učiti se včasih od Boga preko razočaranj, je cena katero moramo plačati, vendar obrodi izredno rast in povečevanje duhovnega razumevanja. Ponovne začnemo graditi spoznanje, da smo bili čudovito ustvarjeni.
Poglejmo primer preroka Izaije.
V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda, ki je sedèl visoko na vzvišenem prestolu in njegova vlečka je napolnjevala svetišče. Nad njim so stali serafi in vsak je imel po šest peruti: z dvema si je zakrival obraz, z dvema si je zakrival noge in z dvema je letel. Drug drugemu so vzklikali in govorili: »Svet, svet, svet je GOSPOD nad vojskami, vsa zemlja je polna njegovega veličastva!« Podboji vrat so se stresali od glasu vzklikajočih in svetišče je bilo polno dima. Tedaj sem rekel: »Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami, prebivam sredi ljudstva z nečistimi ustnicami in so moje oči videle kralja, GOSPODA nad vojskami!« Tedaj je priletel k meni eden izmed serafov in v svoji roki držal žerjavico, ki jo je bil s kleščami vzel z oltarja. Dotaknil se je mojih ustnic in rekel: »Glej, tole se je dotaknilo tvojih ustnic, tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen.« Nato sem slišal glas Gospoda: »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?« Rekel sem: »Tukaj sem, pošlji mene!« Iz 6,1-8 SSP
Ko pridemo v Božjo bližino, spoznamo njegovo svetost in svojo grešnost. Skozi naše spoznanje in Božje odpuščanje, lahko naprej gradimo svojo popolno sliko o nas, da smo čudovito ustvarjeni. Izaija se je ponižal, iskal Boga in doživel njegovo bližino, razodetje. Spoznal je, da je Bog svet in on grešen. Spoznal in doživel je, da mu Bog odpušča in daje novo priložnost. Izaija je rekel: “ Pošlji mene! “
Lahko smo hvaležni našemu Bogu, da nas je ustvaril tako čudovite in da vse, kar se je uničilo in polomilo, ponovno sestavlja v našem življenju. To je čudovito spoznanje, kakor pravi psalmist: “ Moja duša to dobro pozna. “
Najtežja lekcija v življenju božjih otrok je, da se zahvaljujemo Bogu tudi v težkih situacijah.
Bog želi, da se vrnemo k namenu, za katerega smo bili tako čudovito ustvarjeni. Bog včasih dovoli, da izgubimo stvari, ki jih imamo in smo od njih odvisni. Ko nam je dobro in lepo, imamo občutek njegove naklonjenosti, smo hvaležni Bogu, toda ko pridejo težave in imamo občutek, da se je Bog skril, kako odreagiramo tedaj, koliko smo tedaj hvaležni? Ali tedaj odide sijaj Božje dobrote in se počutimo bedno, brez vsega in izgubimo ljubezen in hvaležnost našemu Bogu?
Martin Luter je dejal, ko izgubimo hvaležnost Bogu v težkih situacijah, pomeni, da nam je odrešenje prinašalo večje veselje kakor Odrešenik, darovi večjo radost, kot darovalec in stvarstvo pomenilo več kot Stvarnik.
Bodimo hvaležni našemu Bogu ob dnevu zahvale in ne pozabimo, da je Odrešenik več kot odrešenje, Darovalec več kot darovi in Stvarnik več kot stvarstvo. Zaradi Božjega načrta smo bili tako čudovito ustvarjeni, naj moja duša to vsak dan še bolj spoznava. Amen!