Pridige

Jezus nam govori v vsej prijaznosti in ljubezni, zato mu lahko dopustimo, da se dotakne naših korenin. To pomeni, da moramo nehati gledati na stvari, ki nas vedno znova pripeljejo v isto stisko, kot na nedolžne in nenevarne. Odstraniti korenine pomeni odvrniti se od grešnih stvari in Bogu dovoliti, da nam iz naših src pomaga odstraniti napačna stališča.

Enotnost je kot najboljše olje. Olje govori o Božjem maziljenju in o Božjem blagoslovu, enotnost pa govori o Božjem ozdravljenju. Olje se je v biblijskih časih uporabljalo za zdravljenje ran. Naš Bog je Bog čudežev. Bog Svetega pisma je Bog, ki še danes ozdravlja duha, dušo in telo. Bog želi svoje ljudstvo blagosloviti od glave do pet.

Največkrat si te vrstice razlagamo tako, da Bog vse vidi in komaj čaka, da bi nas kaznoval. Res je, da je pred Bogom vse odkrito, toda On je ljubeč Bog, ki nam želi pomagati. Njegovi principi so nam dani v blagoslov in zato se moramo naučiti jim zaupati. Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha. Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala. Heb 4, 13-16 SSP

Vsakodnevno se srečujemo s principi zemeljskega življenja, a obstajajo tudi principi Božjega krajljestva. Ko je Jezus umrl, je izgledalo, kot da vladajo samo principi zemeljskega kraljestva. Celo Jezusovi učenci, apostoli, so takrat verjetno mislili tako. Ko so videli, da je Jezus umrl, se je vse v njihovih življenjih podrlo. Niti niso prišli, da bi pokopali Jezusa. Mislili so, da je z Njegovo smrtjo vsega konec in da vladajo zgolj zemeljski principi.

Živimo po principu Božjega kraljestva - tako bo naše življenje pridelalo velike dobičke in blagoslove. Ne zakopljimo svojih darov in talentov. Življenje po principu Božjega kraljestva prinaša veliko plačilo. Bog nobenemu ne ostane dolžan.

Bog nam v svoji besedi obljublja, da človek, ki svoje življenje gradi na Božjem blagoslovu, Njegovi besedi, prinaša sad, doživlja uspeh in je blagoslovljen. Že v Stari zavezi vidimo, da je Bog razodeval svojo pomoč ljudem, ki so mu dovolili, da jih vodi. Kaj pa ljudje, ki ne verujejo v Boga in vseeno uspevajo? Bog gleda na uspeh drugače, kot mi ljudje. Velikokrat smo usmerjeni samo na materialni svet. Bog gleda na nas kot bitja, ki imajo duhovne in materialne potrebe. Naš uspeh temelji na tem, kako uspešno skrbimo za svoje duhovne in materialne potrebe. Človeški uspeh velikokrat ocenjujemo samo na materialnem področju in zato je veliko ljudi uspešnih tudi brez Boga. Toda človek, ki ne dovoli, da ga Bog vodi in usmerja, velikokrat propada v svoji duhovnosti. Naših negativnih stvari in greha ne moremo premagati brez božje pomoči. Človeštvo brez Boga je obsojeno na moralni propad.

Jezusova obljuba, da bo vedno z nami, nas obvezuje k temu, da mu služimo z vsem svojim življenjem. To je naloga, ki jo kot kristjani moramo opravljati in opravljamo jo lahko skupaj z Gospodom. Še preden je Jozue izraelsko ljudstvo popeljal v Kanaan, v obljubljeno deželo, mu je Bog povedal: "Nihče se ti ne bo mogel ustavljati vse dni tvojega življenja; kakor sem bil z Mojzesom, bom tudi s teboj. Ne bom te pozabil, ne bom te zapustil. Bodi krepak in odločen, kajti ti boš razdelil temu ljudstvu v dedno last deželo, ki sem jo s prisego obljubil njegovim očetom, da jim jo dam. Samo krepak bodi in odločen, da boš ohranil in storil vse po postavi, kakor ti je zapovedal Mojzes, moj služabnik. Ne odstopaj od nje ne na desno ne na levo, da boš uspeval, kjer koli boš hodil. Naj knjiga te postave ne zapusti tvojih ust, temveč jo premišljuj dan in noč, da boš storil povsem, kakor je zapisano v njej. Le tako boš imel uspeh na svoji poti, le tako boš uspeval. Ali ti nisem ukazal, krepak in odločen bodi? Ne boj se in se ne plaši; kjer koli boš hodil, bo s teboj GOSPOD, tvoj Bog." (Jozue 1,5-9)

Če v tem svetu želimo imeti svobodo, radost in veselje, moramo dovoliti, da se v našem življenju Jezus razodeva v vsej moči. On daje jetnikom prostost, slepim vid, zatirane pelje na svobodo,... O, koliko ljudi je v svojem srcu jetnikov. Mi lahko na tej zemlji hodimo zemlji kot svobodni ljudje, toda naša srca so lahko ujeta v žalosti, razočaranju, neodpuščanju, sovraštvu, jezi ipd. Jezus je prišel, da bi osvobodil naša srca. Na žalost je veliko ljudi duhovno slepih in ne vidijo, da nam Bog želi pomagati.

Bog je opravil svoje delo, kaj pa mi? Jezusovo rojstvo ni samo lepa družinska zgodba - je nadnaravno, čudežno posredovanje Boga v človeštvo. Potrebno je narediti korak vere, ko prestopimo našo omejenost in doživimo nadnaravno – razodetje Boga in božje delovanje. Čim bolj se človek zanaša zgolj na svoj razum in dovoli, da ga le-ta nadzoruje, tem bolj zaide z božje poti in postaja duhovno vse bolj gluh ter slep; ostaja v temi.