Apostol Pavel piše v pismu Efežanom 4,1-5: ” Zato vas jaz, jetnik v Gospodu, opominjam, da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani, v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega. Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst: en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh! “
V Psalmu 133,1-3 beremo: ” Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje in sestre složno prebivajo skupaj! Je kakor najboljše olje na glavi, ki teče na brado, Aronovo brado, ki teče na ovratnik njegove obleke. Je kakor rosa s Hermona, ki pada na sionske gore. Zakaj tam je GOSPOD zapovedal blagoslov, življenje na veke.” Poglejte si to, kako lepo je, kako dobro je, kako prijetno je, kako blagoslovljeno je, kako uspešno je, kako zmagovito je, če bratje in sestre složno in v enotnosti živijo skupaj, sodelujejo in delajo skupaj! Kako prijetno je, ko bratje, sestre in cerkev v enotnosti prebivajo skupaj. V enotnosti je moč; v enotnosti je blagoslov! V enotnosti pridemo do duhovnih zmag!
O prvih kristjanih beremo v Apostolskih delih 2,42-47: “Bili so stanovitni, bili so enotni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi kristjani so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje.”
Enotnost je kot najboljše olje. Olje govori o Božjem maziljenju in o Božjem blagoslovu, enotnost pa govori o Božjem ozdravljenju. Olje se je v biblijskih časih uporabljalo za zdravljenje ran. Naš Bog je Bog čudežev. Bog Svetega pisma je Bog, ki še danes ozdravlja duha, dušo in telo. Bog želi svoje ljudstvo blagosloviti od glave do pet. V tretjem Janezovem pismu 1,2 beremo: “Ljubi, prosim Boga, da bi ti šlo v vsem dobro in bi bil zdrav v duhu, duši in telesu! In posebno, da ti gre dobro duhovno! “
Enotnost je kakor olje. Ko Božje ljudstvo iz srca časti in slavi Gospoda, Bog dela čudovita dela v našem duhovnem, duševnem in tudi telesnem življenju. Kjer je enotnost in sloga, tam je maziljenje in tam nam je obljubljen Božji blagoslov in življenje na veke! Mi smo dolžni, da drug drugega cenimo, ščitimo, ljubimo, da drug drugemo pomagamo. Mi smo drug drugemu odgovorni, kako živimo, kot kristjani.
Enotnost je kakor rosa. Rosa govori o rodovitnosti. Enotnost in povezanost v Jezusovi ljubezni nas bo storila rodovitne. Naša služba za Boga bo obrodila sadove! V Janezovem evangeliju 15,16-17 beremo: “Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj. “
Psalm 133 nam govori o enotnosti in slogi. Je razlika, če stojimo ali pa sedimo (to lahko vidimo praktično). Kdo je največji? To je bil problem že pri Jezusovih učencih. V Markovem evangeliju 9,33-37 beremo: “Ko je bil v hiši, jih je Jezus vprašal: »O čem ste se menili med potjo?« Oni pa so molčali, kajti med potjo so razpravljali med seboj, kateri izmed njih je največji. Tedaj je sédel, poklical dvanajstere in jim rekel: Če kdo hoče biti prvi, največji, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik. In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal. ” Kdo je največji? Pri Bogu so druga merila kot pri nas. Jezus pravi: ” Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.”
Jezus je sedel s svojimi učenci in jih učil to pomembno lekcijo. Če se vsedemo, (to je slika za ponižnost), ko se sklonimo; smo vsi približno enako visoki. Razlika med nami je dosti manjša! Če pa stojimo, to pomeni, da ne hodimo v ponižnosti, je razlika med nami večja! Kdo je največji med nami? Bog Oče, Sin in Sveti Duh! Bog je največji! V pismu Filipljanom piše apostol Pavel: ” To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu. Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.”
Apostolska dela govorijo sedemkrat o enotnosti in o enodušnosti. V Apostolskih delih beremo o binkoštnem dnevu. V drugem poglavju v 14. vrstici beremo: ” Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in zbrane nagovoril.” Vsi skupaj so vstali, bili so istega mišljenja in imeli so vsi skupaj eno sporočilo. Peter je govoril, ostali enajst apostolov pa ga je podpiralo v pridigi. Enajst: nogometno moštvo. Na svetovnem prvenstvu 2014 v Braziliji ni zmagal Mario Gotze v finalu, temveč zmagala je Nemčija. Mario Gotze je sicer dal gol. Vseh enajst je imelo en cilj. Borimo se skupaj; ne vsak za sebe. Če bi vsak igral za sebe, potem moštvo nikoli ne bi zmagalo. Zakaj je Nemčija postala svetovni prvak v nogometu v Braziliji? Zato, ker so bili igralci enotni v igri. Njihov cilj je bil: mi moramo zmagati in mi bomo zmagali! Tudi cerkev Jezusa Kristusa, je poklicana, da s skupnimi napori in močmi doseže svoj cilj. Kaj je naš cilj? Častiti Boga z vsem, kar smo in z vsem, kar imamo! Izgubljene pridobiti za Jezusa.
V Apostolskih delih 2,46-47 beremo: ” Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje. ” V Apostolskih delih 4,24 beremo: ” Ob njunih besedah so verniki enodušno povzdignili glas k Bogu in molili: Gospod, ti si naredil nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih. (31 vrstici): In ko so odmolili, se je stresel prostor, kjer so bili zbrani; in vsi so bili polni Svetega Duha in so z vso srčnostjo oznanjali Božjo besedo.” Apd. 5,12: ” Po rokah apostolov se je dogajalo veliko znamenj in čudežev med ljudmi; in vsi so se enodušno zbirali v Salomonovem stebrišču.” Apostol Pavel nas vzpodbuja v pismu Filipljanom 2,1-5, naj ohranimo enotnost v ponižnosti. “Če torej premore kaj opominjanje v Kristusu, če kaj spodbujanje iz ljubezni, če kaj občestvo Duha, če kaj sočustvovanje in usmiljenje, dopolníte moje veselje s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, ene duše in enega mišljenja. Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge. To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu.”
Enotnost, enodušnost, nas naredita močne
Apostol Pavel nas vzpodbuja v 1. Pismu Korinčanom 1,1-9, da smo vsi mi, ki smo Božji otroci poklicani od Boga, za določen namen. Vsak od nas ima pomembno nalogo v Božjem kraljestvu. V prvem pismu Korinčanom 1,1-9 beremo: ” Pavel, po Božji volji poklican apostol Kristusa Jezusa, in brat Sostén Božji Cerkvi, ki je v Korintu, posvečenim v Kristusu Jezusu, poklicanim in svetim, z vsemi, ki kličejo ime našega Gospoda Jezusa Kristusa, kjer si bodi, na svojem ali našem kraju: milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. Vedno se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu, kajti v njem ste vsestransko obogateli v vsej besedi in v vsem spoznanju. Pričevanje o Kristusu se je namreč med vami utrdilo, tako da vi, ki pričakujete razodetje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ne pogrešate nobenega daru milosti. On vas bo tudi do konca utrdil, da boste brez krivde na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zvest je Bog, ki vas je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom.”
Abraham je bil poklican za določeno nalogo; Abraham je bil človek vere in obenem Božji prijatelj. Mojzes je imel nalogo, da izpelje Izraelsko ljudstvo iz Egipta. Apostol Pavel je imel nalogo, da evangelij Jezusa Kristusa odnese v ves svet. V pismu Rimljanom 1,16-17 beremo besede apostola Pavla: ” Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere.”
Apostol Pavel je živel za Jezusa, tudi trpel in na koncu so mu zaradi vere v Jezusa Kristusa in oznanjanja evangelja v Rimu odsekali glavo.
Sosten je samo enkrat omenjen v Svetem pismu. V Apostolskih delih 18,17 beremo, da je Sosten bil tepen zaradi svojih bratov. Izgleda, da je Sosten bil poklican, da ga religiozni Judje pretepajo zaradi ljudi, ki so verovali v Jezusa Kristusa. Sosten je to sprejel kot službo za Gospoda! Dragi moji, tudi mi smo poklicani za določeno službo.
Vsak od nas ima svojo nalogo in službo v Jezusovi cerkvi; in v tej službi moramo biti zvesti, predani. V četrti vrstici v prvem pismu Korinčanom Pavel piše: ” Vedno se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu, kajti v njem ste vsestransko obogateli v vsej besedi in v vsem spoznanju.” Zelo pomembno je, da smo drug za drugega hvaležni in da smo drug za drugega tu. V evangeliju po Janezu 13,34-35 beremo: ” Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.” Bratje in sestre, poklicani smo v skupnost, v občestvo in enotnost nas naredi močne!! Tam, kjer vlada sloga in enotnost, tam je Gospod zapovedal blagoslov in življenje na veke.
Odprimo naša srca Božji besedi in dajmo prostor Svetemu Duhu; naj nas On poveže in pripravi za nove zmage! Želimo to? Amen.