Pridigar: Srečko Krajnc

Binkošti so začetek Cerkve in za mnoge tudi samega krščanstva. Bog je živi Bog. Bog prinaša napredek tako, da daje obdobja poživljanja. Izlitje Svetega Duha na binkošti je v ospredje krščanstva postavilo Jezusa, kot Odrešenika. Prinaša moč in navdušenje nad Jezusom. Bog ni neko otopelo, brezčutno ali medlo bitje. Eden od načinov, da odstranimo medlost, otopelost in duhovno mrtvilo, je, da smo izpolnjeni s Svetim Duhom.

Večkrat je potrebno opomniti in jasno opredeliti, kaj je to Cerkev ter kakšno je njeno poslanstvo. Za to obstaja več razlogov, a eden izmed najpomembnejših je sam Jezus, ki je dejal: »Jaz pa ti povem: Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.« Mt 16,18 Jezus je povedal Petru, da bo zidal svojo Cerkev in da je vrata podzemlja (nekateri prevodi uporabljajo besedo »peklenska vrata«) ne bodo premagala. S tem Jezus pove, da je Cerkev del Božjega načrta, ki ga ne more uničiti nobena sila.

Duhovno ne znanje uničuje človeštvo. Človeški napori, da bi ugodili Bogu, nas ne morejo pripeljati bližje Bogu. Bližje njemu nas lahko pripelje samo pravo spoznanje o njem. Če se ozremo v zgodovino človeštva ali današnji čas, bomo hitro videli problem človeškega čaščenja,... ljudje Bog častijo stvarstvo kot Stvarnika. To nas ne pelje bližje h Bogu, ki nas ljubi in ima najboljši načrt za človeštvo, ampak duhovno neznanje in uničenje. 

Bog nas je ustvaril, da bi živeli v harmoniji z vsem stvarstvom, drug z drugim in z Bogom. Na žalost se je človeštvo skozi vso svojo zgodovino soočalo s problemom: kako graditi odnose? Kljub razvoju znanosti, gospodarstva in lepšemu življenju, človeštvo vedno znova podleže sebičnosti, strahu za golo preživetje ali želji po vladanju. Človek je ustvarjeno bitje, sam po sebi ni stvarnik, zato se mora učiti biti v odnosu z Bogom - v bistvu je to naša moralna odgovornost.

Bog je skozi Jezusovo smrt in vstajenje uresničil več, kot so bili učenci zmožni razumeti. Trpljenje in potem vstajenje je bilo za njih preveč, da bi vse naenkrat doumeli. Po vstajenju se Jezus ni samo prikazoval, ampak tudi učil, da bi ljudje popolnoma razumeli, kaj se je za človeštvo zgodilo na križu. Sveto pismo nam govori, da se je Jezus po vstajenju prikazoval 40 dni in učil o odrešitvi človeštva.

Na križu je imel Bog zadnjo besedo. Ironija: smrt je dogodek, ki povzroči največjo čustveno bolečino, v resnici pa odpre vrata v veliko veselje večnosti. Resnični kristjani verujemo v dom tam preko, zato smo lahko glede smrti realni, ne da bi pri tem obupavali. Smrt je sicer naša sovražnica, ampak že poražena sovražnica. Velikonočni petek in velikonočna nedelja sta najpomembejša dneva izmed vseh dni v človeški zgodovini. Ni enega brez drugega: smrt brez vstajenja ne daje upanja, vstajenje brez smrti pa ne prinaša odrešitve.

Če ne vidimo vstajenja, zanikamo bistvo evangelija. Če Kristus ni bil obujen od mrtvih, je naša vera prazna, brez smisla in koristi. Potem smo svoje zaupanje položili v sleparja. Potem je neumno, da so mnogi bili pripravljeni trpeti in umreti za evangelij. Je vstajenje Jezusa Kristusa ena najbolj brezbožnih, izprijenih in brezsrčnih potegavščin, kar jih je bilo kdajkoli podtaknjenih človeškemu umu.... ali pač?

Čeprav živimo 2000 let po Jezusovem delovanju, in čeprav je v tem času v krščanstvu prišlo do mnogih vzponov in padcev; nas Jezusove besede še vedno pozivajo: »Kdor ima ušesa, naj posluša.« Dogaja se nam podobno, kot se je Izraeskemu ljudstvu v Stari zavezi, da več ne slišimo Jezusovih besed, ker so naša srca zakrnila. Jezus še vedno prinaša upanje in ponuja nov začetek, enako kot ob začetku svoje lastne službe, kar nam govori prerok Izaija: »Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.« Mt 4, 16 Prišel je kot luč, da bi lahko videli duhovno temo in ponovno slišali Njegove besede.

Jezus je večkrat zelo jasno izzval poslušalce, da naj res poslušajo, kaj jim želi povedati. Uporabljal je zgodbe, priliki iz vsakdanjega življenja, da bi iz njih prepoznali globljo duhovno sporočilo. Lahko vidimo Jezusovo srce, kako globoko si je želel, da bi ljudje razumeli, sprejeli, kaj jim želi razodeti. Učil in vabi jih je, naj se odločijo ali želijo biti v njegovem kraljestvu. Jezusov klic velja še danes vsem ljudem: » Kdor ima ušesa, naj posluša.«