Pridigar: Srečko Krajnc

Živimo po principu Božjega kraljestva - tako bo naše življenje pridelalo velike dobičke in blagoslove. Ne zakopljimo svojih darov in talentov. Življenje po principu Božjega kraljestva prinaša veliko plačilo. Bog nobenemu ne ostane dolžan.

Bog nam v svoji besedi obljublja, da človek, ki svoje življenje gradi na Božjem blagoslovu, Njegovi besedi, prinaša sad, doživlja uspeh in je blagoslovljen. Že v Stari zavezi vidimo, da je Bog razodeval svojo pomoč ljudem, ki so mu dovolili, da jih vodi. Kaj pa ljudje, ki ne verujejo v Boga in vseeno uspevajo? Bog gleda na uspeh drugače, kot mi ljudje. Velikokrat smo usmerjeni samo na materialni svet. Bog gleda na nas kot bitja, ki imajo duhovne in materialne potrebe. Naš uspeh temelji na tem, kako uspešno skrbimo za svoje duhovne in materialne potrebe. Človeški uspeh velikokrat ocenjujemo samo na materialnem področju in zato je veliko ljudi uspešnih tudi brez Boga. Toda človek, ki ne dovoli, da ga Bog vodi in usmerja, velikokrat propada v svoji duhovnosti. Naših negativnih stvari in greha ne moremo premagati brez božje pomoči. Človeštvo brez Boga je obsojeno na moralni propad.

Če v tem svetu želimo imeti svobodo, radost in veselje, moramo dovoliti, da se v našem življenju Jezus razodeva v vsej moči. On daje jetnikom prostost, slepim vid, zatirane pelje na svobodo,... O, koliko ljudi je v svojem srcu jetnikov. Mi lahko na tej zemlji hodimo zemlji kot svobodni ljudje, toda naša srca so lahko ujeta v žalosti, razočaranju, neodpuščanju, sovraštvu, jezi ipd. Jezus je prišel, da bi osvobodil naša srca. Na žalost je veliko ljudi duhovno slepih in ne vidijo, da nam Bog želi pomagati.

Bog je opravil svoje delo, kaj pa mi? Jezusovo rojstvo ni samo lepa družinska zgodba - je nadnaravno, čudežno posredovanje Boga v človeštvo. Potrebno je narediti korak vere, ko prestopimo našo omejenost in doživimo nadnaravno – razodetje Boga in božje delovanje. Čim bolj se človek zanaša zgolj na svoj razum in dovoli, da ga le-ta nadzoruje, tem bolj zaide z božje poti in postaja duhovno vse bolj gluh ter slep; ostaja v temi.

Spet je vse okrašeno. Lučke dajejo poseben čar in lepoto v temi. Ponovno se je začel veseli december, kot radi rečemo. Adventni čas je za mnoge čas pričakovanja. December je čas, ko se kristjani spominjamo Jezusovega rojstva. To je čas, ko lahko ponovno globlje razmislimo o pravem smislu in razlogu našega veselja.

Vsi vemo, kako nevarno je hoditi ponoči brez luči. Drugače je hoditi podnevi in imeti luč, ki nas varuje, da se v življenju ne spotaknemo in pademo. Jezus je povedal, da je luč sveta. Če želimo življenje, ki je varno in zaščiteno, potrebujemo Jezusa. Mnogi ne vedo, kdo je Jezus, kaj je storil za naše življenje in kaj vse nam daje.  Živeti v luči pomeni poznati Jezusa.

Ko ljudem govorimo o Jezusu, jih največkrat zanima, kateri cerkvi pripadamo. Drugo zelo pogosto vprašanje pa je, kakšne so razlike med cerkvami. Ko se z ljudmi pogovarjamo o Bogu, jim moramo povedati, da Sveto pismo ne govori o razlikah, ki smo jih v zgodovini na žalost ustvarili ljudje sami, ampak o življenju.

Če pogledamo človeške odnose, lahko vidimo polno konfliktov in porušenih odnosov. Mnogokrat človeka vodijo krivica in razna izkoriščanja. Ljudje mislijo, če Bog obstaja in je ljubezen, tega ne bi dovolil; zato z Njim nočejo imeti nobenega opravka. Bog nas ljubi in potrpežljivo čaka, da bi ljudje odprli svoja srca Bogu. Ali mar preziraš bogastvo njegove dobrote, potrpežljivosti in prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te Bog s svojo dobroto navaja k spreobrnjenju? Rim 2, 4 (SSP)

Vsi ljudje v svojem življenju iščemo svobodo. Humanisti in ateisti zaupajo v svojo moč ter verujejo, da jih bo ta osvobodila. Drugi iščejo pomoč in svobodo v duhovnosti. Imamo tudi dve vrsti kristjanov: prvi verujejo v Boga in hodijo v cekrev, toda Bog nima nobenega vpliva na njihova življenja. V bistvu živijo življenje v človeški moči, ki je pod vplivom greha; živijo v neki lažni svobodi. Drugi so tisti, ki so v svojem življenju doživeli moč in delovanje Boga.