Pridigar: Srečko Krajnc

Končni padec oblasti se bo zgodil, ko bo Jezus prišel po svoje ljudstvo. On mora zakraljevati. Kristus bo prevzel oblast in celo uničil smrt. Na koncu Svetega pisma beremo, da bo Jezusovo vladanje prineslo blagoslov in odstranilo vse, kar nam na Zemlji škoduje. Ali verjamemo v to? Tudi Kristjani se moramo stalno spraševati isto vprašanje, saj že stoletja pričakujemo Njegov prihod. Zanj ve samo Bog, a nas vseeno nas poziva k stalni pripravljenosti. Ostanimo budni!

Današnja pridiga je nadaljevanje prejšnje pridige o odgovornosti. Ena izmed največjih zapovedi je, naj se ljubimo med seboj. Bog nam nalaga to odgovornost: naj ljubimo, kot nas ljubi On. Njegova ljubezen je neprimerljiva: za nas je umrl na križu in tretji dan je vstal. Še več! Poziva nas, naj ne ljubimo le naše prijatelje in bližnje, temveč tudi naše sovražnike. Cerkev ima odgovornost in dolžnost, da ljubi.

Sveto pismo nam daje svobodo delati vse, kar si želimo, a vse ni koristno. Mi smo svobodna, a hkrati odgovorna bitja. Kot Božjim otrokom nam mora biti odgovornost na prvem mestu. Njemu bomo odgovarjali za naše grehe. Ko postanemo starši, prevzamemo odgovornost za naše otroke - Bog nam jih je dal v skrbništvo. Na nas je, da jih vzgojimo v odgovorne osebe, ki bodo služile in na prvem mestu ljubile Boga.

Najbolj brana knjiga na svetu včasih ni povsem razumljiva ali zelo zabavna. Vsebuje veliko literature, ki je brez Božjega razodetja ne razumemo in tako ne more vplivati na naša življenja. Sveto pismo ni knjiga, ki jo preberemo le enkrat in potem odložimo. En sam odlomek te knjige lahko spremeni naš pogled na svet vsakič, ko ga znova preberemo. Pomembno je, da, preden odpremo to dragoceno knjigo, pridemo pred našega Boga in ga prosimo, naj nam spregovori skozi njo. To je edini način, da se izpolnimo in duhovno nahranimo.

Vsak izmed nas potrebuje dopust. Velikokrat ga nestrpno pričakujemo in odštevamo dneve. Vseeno ne smemo pozabiti vzeti s seboj Svetega pisma, da ne bi imeli dopusta od krščanskega življenja. To se pogosto dogaja večini kristjanov. Naše telo se spočije, toda naš duh se izprazni. Moramo skrbeti za našo duhovno hrano ne glede na to, kje smo.

Krst v Svetem Duhu v življenje vernikov prinaša pogum in moč Duha. S pomočjo Duha lahko izpolnjujemo nalogo širjenja Jezusovega sporočila upanja s svetom. Ta moč ni neka brezosebna sila, ampak je manifestacija Svetega Duha. Tako je Jezus, s svojo slavo in s svojimi deli, vedno ob svojem ljudstvu. “Prisotnost Svetega Duha je temelj vseh naših upanj.” - John Nelson Darby

Binkošti, znane tudi kot praznik žetve, so bile drugi veliki praznik v judovskem koledarskem letu. Bile so praznik letine, ko so ljudje Bogu darovali prve sadove svoje žetve. V 3. Mojzesovi knjigi 23:17 beremo: “ Iz svojih prebivališč prinesite dva hleba, spečena iz dveh desetink moke s kvasom, v daritev primikanja kot prvine za GOSPODA.”

Binkošti nam pripovedujejo o obljubi Svetega Duha. Bog je to obljubo tudi izpolnil. Sveti duh je na Zemlji. Če si krščen v Svetem duhu, je ta isti duh že v tebi. On ti daje moč za nadnaravno delovanje. Jezus si želi, da nadaljujemo njegovo delo: da delamo čudeže, govorimo v Jezikih, prerokujemo ter tako izgrajujemo sebe in Cerkev.

Pri pashalni večerji, tik preden so Jezusa izdali, si je Jezus vzel čas in učencem umil noge. V tem Jezusovem dejanju služenja se skriva zares veliko sporočilo za vse nas. Čeprav je Jezus vedel, da mu je Oče dal v roke vse in da ima v sebi Božjo moč, se je vseeno ponižal in začel učencem umivati noge. Imel je status Božjega Sina, toda tega statusa se ni oklepal, ampak ga je dal na stran, da bi lahko bil ponižen vse do svoje smrti na križu.