Pridigar: Srečko Krajnc

Danes obstajajo mnoge napačne predstave o cerkvi. Zato cerkev prvotno ni in ne sme biti organizacija. Za cerkev se ne moreš kar naenkrat odločiti, da boš postal njen član. Današnje razumevanje cerkve preveč temelji na človeku, njegovi moči in volji. Če želimo razumeti in videti, kakšno cerkev si želi Bog, moramo pogledati ter spoznavti njene začetke.

Jezusa, judovskega preroka, ki je trdil, da je Kristus, so obsodili kot političnega zločinca in ga na koncu križali. Toda pozneje so Njegovi učenci trdili, da je vstal, da ga je Bog obudil in se jim je v raznih trenutkih prikazoval, še preden je odšel v nebesa. Kaj se je zgodilo z učenci? V kolikor je bilo vstajenje laž, potem so učenci to morali vedeti. Zakaj bi torej ovekovečili to velikonočno potegavščino? Jezusovi učenci se ne bi mogli sprijazniti z mučenji in smrtjo, če ne bi bili popolnoma prepričani v Jezusovo vstajenje.

A je možno, da je zlo vedno premagano, ko pa se vsak dan srečujemo s toliko zla? Jezus se je veliko soočal z zlom in ga vedno premagal. Kako mu je to uspevalo in na kakšen način se ga je loteval? Dovolimo, da nam Jezus spregovori skozi svoje življenje, da bomo tudi mi lahko premagovali zlo.

Glavni problemi človeštva, kot so pohlep, hudobija, napuh, nespamet, zvijača in sebični motivi, vedno znova pridejo na površje ter povzročijo grozote, ki smo jim priča po vsem svetu. Ne smemo zanemariti nekatere odlomke, v katerih Jezus napoveduje te grozote, čeprav pogosto nočemo slišati za njih. Vendar Jezus ni nikoli učil izključno o grešni, negativni in temni plati človeštva, ampak je vedno kazal na izhod, upanje, spremembe in večno življenje.

Ustvarjeni smo za večnost. Večino ljudi pomisli na večnost le na pogrebih in še to je površno, sentimentalno razmišljanje, ki izvira iz nevednosti. Morda mislimo, da je razmišljanje o smrti morbidno, toda v resnici si je nezdravo pred njo zatiskati oči in ne upoštevati tistega, čemur se ni mogoče izogniti. Naše zemeljsko življenje je priprava na večno življenje - tako kot otrok, ki preživi devet mesecev v materinem telesu, da se izoblikuje za življenje na tem svetu.

Vsakega človeka nekaj poganja naprej. Obstaja veliko okoliščin, vrednot in čustev, ki nas v življenju poganjajo naprej. Če je naša edina gonilna sila zgolj naše zemeljsko življenje, ni čudno, da se nam mnogokrat stvari zalomijo. Ljudje se pogosto ne zavedamo, da bo vse naše dosežke na tej zemlji prej ali slej nekdo prekosil. Če postavimo naš namen v pravilni vrstni red, se bo naše življenje obrnilo v pravo smer. To prinaša kvaliteto našemu življenju, ljudem okrog nas in celotni družbi.

Z ugibanjem ali osredotočenostjo nase ne moremo odkriti svojega življenja z namenom. Einstein je dejal: »Bog ne kocka.« Naše rojstvo ni bila pomota ali nesrečni slučaj. Morda vas vaši starši niso načrtovali, toda Bog vas je. Čeprav obstajajo neprimerni starši, neprimernih otrok ni. Božji načrt jemlje v zakup tudi človeške napake in celo greh. 

Kaj je Gospodov dan? Ali je to sobota ali nedelja? Kultura in tradicija sta vedno močno prisotni. Z Jezusovim vstajenjem je prišlo do velike spremembe. Judje, ki so verovali v Jezusa, in na drugi strani pogani so se začeli spraševati: »Kako naj zdaj živimo, častimo Boga in izpolnjujemo zapovedi?« Jezusovo učenje je bilo usmerjeno na človeška srca, človek je grešnik, ki potrebuje odpuščanje, spremembo, novo življenje. To pa nima kaj dosti opravka z zunanjo obliko pobožnosti ...

Včasih je kar nerazumljivo, kako radi imamo nekateri simbole, ki ponazarjajo smrt, zlo, hudobijo, uničenje. Ne želimo si smrti, zla, uničenja, pa vendar ga velikokrat podzavstno ali celo zavestno razglašamo, razširjamo, oznanjamo. Zato ni čudno, da se tako pogosto srečujemo z nasiljem in hudobijo. Na začetku leta se bomo posvetili problemu človeške grešnosti, ki je ne moremo znanstveno rešiti, saj potrebujemo duhovno pomoč.