Pridige

V krščanstvu je upanje usmerjeno na Mesijo – tistega, ki je prišel, in tistega, ki se bo vrnil. Zato je enotna misel skozi zgodovino vseh, ki so zaupali v Kristusa: Maranatha - pridi Gospod. Izraža željo in hrepenenje po tem, da se nam Bog razodene in vzpostavimo novo vero vanj. Bog si s svojo cerkvijo želi preživeti čudovito večnost.

Čudeži so nadnaravno delovanje, posredovanje in jih ni tako enostavno sprejeti, tudi če jih vidimo na lastne oči. Vedno prinašajo različne reakcije ljudi, eni se veselijo, ker so bili rešeni bolezni. V njihova življenja je prišla nova moč, radosti, nove možnosti v življenju. Spet drugi se na čudeže odzovejo odklonilno ali celo postanejo veliki nasprotniki. Ne glede na odzive pa je Božja volja, da se Bog razodeva svoji cerkvi tudi s čudeži in pomaga ljudem na nadnaravni način.

Kristjani se na prvem mestu moramo učiti od Jezusa. Kar je Jezus učil in delal, je nekaj najbolj pomembnega za vsakega kristjana. Tako duhovno slepo je govoriti, da smo kristjani, pa ne verujemo in ne poznamo Jezusovih besed. Dejstvo je: kjer so ljudje sprejeli Jezusove besede, tam so vedno bile čudovite spremembe v življenjih posameznikov in celotne družbe.

Danes obstajajo mnoge napačne predstave o cerkvi. Zato cerkev prvotno ni in ne sme biti organizacija. Za cerkev se ne moreš kar naenkrat odločiti, da boš postal njen član. Današnje razumevanje cerkve preveč temelji na človeku, njegovi moči in volji. Če želimo razumeti in videti, kakšno cerkev si želi Bog, moramo pogledati ter spoznavti njene začetke.

Kamen je bil odvaljen od groba in grob je prazen. Jezus ni ostal na križu, on ni ostal v grobu. On je vstal od mrtvih in on slavno živi na veke. Haleluja!

Jezusa, judovskega preroka, ki je trdil, da je Kristus, so obsodili kot političnega zločinca in ga na koncu križali. Toda pozneje so Njegovi učenci trdili, da je vstal, da ga je Bog obudil in se jim je v raznih trenutkih prikazoval, še preden je odšel v nebesa. Kaj se je zgodilo z učenci? V kolikor je bilo vstajenje laž, potem so učenci to morali vedeti. Zakaj bi torej ovekovečili to velikonočno potegavščino? Jezusovi učenci se ne bi mogli sprijazniti z mučenji in smrtjo, če ne bi bili popolnoma prepričani v Jezusovo vstajenje.

Odpustiti je včasih ena izmed najtežjih stvari v življenju. Pa vendar, ko odpustimo, bo z našega srca padlo veliko breme. Pravo odpuščanje pomeni, da se več ne spominjamo besed oziroma dejanj, ki jih je proti nam zagrešila oseba. In prav takšno je Božje odpuščanje: ko nam Bog enkrat odpusti, se naših napak in grehov ne spominja več.

A je možno, da je zlo vedno premagano, ko pa se vsak dan srečujemo s toliko zla? Jezus se je veliko soočal z zlom in ga vedno premagal. Kako mu je to uspevalo in na kakšen način se ga je loteval? Dovolimo, da nam Jezus spregovori skozi svoje življenje, da bomo tudi mi lahko premagovali zlo.

Ljudje v naglici življenja počnejo vrsto nepomembnih stvari, za stvari večnega pomena pa le redko najdejo čas. Sveto pismo pa nam na mnogih mestih kaže kako zelo pomembno je, da se zaustavimo in si vzamemo kvaliteten čas za Boga ter druge ljudi.