Pridige

Mogoče boš rekel: » OK, toda to me ne zanima.« Ali veste, kaj nam potem odgovori Bog: » OK, to je tvoja odločitev, ki jo spoštujem.« Toda dejstvo je, da si s takimi dejanji zapiramo vrata; tako ne moremo slišati Božjega glasu in spoznati tega, kar ima v svojem načrtu za naša življenja. Res je, da ni vedno enostavno dojeti, razumeti in sprejeti Božjega načrta, toda moramo se zavedati, da imamo opravka z Bogom. Če bi imeli popoln um in bi lahko takoj vse razumeli in sprejeli, On ne bi bil Bog. Verujem, da nam Bog danes ponovno govori in nam ponuja novo priložnost, da slišimo Njegov glas ter spoznamo Njegovo voljo.

Zaradi nenehnega nezadovljstva in kritiziranja sta zahvaljevanje in hvaležnost danes zapostavljena. Velikokrat se osredotočamo na negativne, spregledamo pa lepe in pozitivne stvari v našem življenju. Skoraj vedno je vse, kar rečemo in dojamemo, izključno pozitivno ali negativno. Zelo malo besed in dejanj je nevtralnih. Če ne bomo izražali hvaležnosti, bomo skoraj zagotovo godrnjali in se pritoževali. Zahvaljevanje in hvaležnost usmerjata naše misli na večne in nespremenljive lastnosti Božje narave ter Njegovega ravnanja z nami.

Vsak izmed nas ima v Jezusovi cerkvi svojo nalogo in službo; tej službi moramo biti zvesti in predani. Pavel je v četrti vrstici v prvem pismu Korinčanom zapisal: »Vedno se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu, kajti v njem ste vsestransko obogateli v vsej besedi in v vsem spoznanju.«

Bog nas kliče: »Zaustavite se!« Želi nas ujeti v našem napačnem drvenju. Preko Jezusa nam odpira vrata v novo življenje, kjer lahko živimo v skupnosti z Njim. Kdor prinese svoje grehe pred križ in preda svoje življenje Jezusu, najde v Njem oporo, ki bi jo drugje zaman iskal celo življenje. Mnogi dojemajo Budo kot največjega duhovnega vodjo, a tudi on je na koncu svojega življenja dejal, da še zmeraj išče resnico. Brez Jezusa ostajamo celo življenje v fazi iskanja. Bogu smo neskončno pomembni, zato je za nas plačal najvišjo ceno, da bi nas odrešil in pridobil. Sprejmimo svojo vrednost in dovolimo Bogu, da izpolni vsak del naše osebnosti.

Ali človek lahko spozna Boga? Prvi odgovor je: »Ne.« Bog ni dosegljiv preko naših čutov, razuma, izkušenj ali kakršen koli drugi način. Boga lahko spoznamo le iz enega samega razloga: On se nam je dal spoznati. Če se Bog ne bi odločil, da se nam razodene, ga ne bi poznali. Bog se ne skriva, ampak deluje na svoj način, v katerem daje vsakemu človeku možnost, da se sam odloči, ali ga želi spoznati. Sveto pismo nam zelo jasno pravi, da je Bog prepustil človeštvo svojemu umu in lahko živi v popolnem neskladju s Bogom. Toda Bog se nam želi razodeti, da bi ga lahko spoznali.

Mišljenja o uspešnem življenju so različna. Vsak ima svojo edinstveno predstavo, ki običajno zavisi od naših želja. Čeprav živimo v različnih okoliščinah, se moramo zavedati, da je ključ za uspešno življenje v naših rokah. Toda na poti do uspeha je mnogo ovir. Velikokrat se nam zgodi, da sami sebi predstavljamo največjo oviro. Ravno zato potrebujemo drug drugega, da se spodbujamo, ko se soočamo z raznimi neuspehi. Najbolje je, da se medsebojno izgrajujmo in si pomagamo. Največji življenjski uspeh je graditi odnose, ne pa jih uničevati. To je ključ do človeških src, to je Božja volja – Njegov načrt za naš uspeh.

Naše življenje je odvisno od mnogih dejavnikov. Otroci so odvisni od svojih  staršev. V službi  smo odvisni od svojih delodajalcev, delodajalci so odvisni od svojih delavcev. Če želimo zgraditi hišo in nam primanjkuje denarja, potrebujemo kredit in smo odvisni od banke. Lahko bi še in še naštevali, toda hitro lahko spoznamo, da smo v življenju odvisni od različnih ljudi, okoliščin itn. Kaj hitro se nam porodi vprašanje: » Zakaj živimo, komu pripadamo, komu služimo?« To, komu pripadamo, služimo, pa bo imelo vpliv na naše odločitve v življenju. Če se je kdo tega resno zavedal, je bil Jezus. Zelo jasno je govoril o našem sovražniku, ki nas hoče uničiti. Na drugi strani pa zelo jasno povedal, da želi biti Jezus naš pastir, ki bo skrbel za nas in nas ščitil. 

Neglede na to ali smo navdušeni nad Jezusom ali pa nam je kamen spotike, se nam vsem v določenem trenutku dogaja, da se razočaramo nad Jezusom. To se dogaja vernim in nevernim, čeprav se tega mogoče niti ne zavedamo. Celo Janez Krstnik, človek, ki je pripravljal pot za Jezusovo delovanje, je imel trenutke negotovosti, mogoče razočaranja: »Kdo je v resnici Jezus?« Ko je bil v zaporu je poslal svoje učence, da naj vprašajo ali je on ta, katerega čakajo? V vsakem razočaranju do Boga ali Jezusa, je pot resnice samo ena, da pridemo k Jezusu in mu predamo svoje razočaranja.

Zakaj bi potreboval Boga v svojem življenju? Dejstvo je, da se večkrat počutimo osamljene, negotove, pa tudi naša predstava o Bogu, o tem kako imeti odnos, prisotnost Boga v svojem življenju je velikokrat napačna. Izpolnjevanje dolžnosti, razmišljanje o dosežkih, naj ne vpliva na naš odnos do Boga, temveč - ljubezen. V bistvu nam Bog govori: » Ljubim in spoštujem te,  ne da bi ti kaj za to storil.«