Pridige

Česa nas je v življenju strah? Ali lahko strah prevzame kontrolo nad našim življenjem? Ali nas je strah za naše bližnje? Ali nas je strah prihodnosti? Ali nas je strah odgovornosti? Kaj pravi Jezus o strahu? V ljubezni ni strahu, saj popolna ljubezen prežene ves strah. On je ljubezen in On prežene ves strah.

Nič, kar se je zgodilo tiste noči, ni bilo zgolj naključje. Jezusa ni nič presenetilo. Nič ni bilo izven Njegovega nadzora. To pomeni tudi, da se je Jezus popolnoma zavedal prihajajočega groznega trpljenja in smrti. Že vnaprej je vedel o neznosni bolečini, sramotenju in poniževanju, ki jih bo moral prenašati.

Molitev je pogovor z Bogom. Kako bi se mi počutili, če bi vedeli, da se nekdo z nami pogovarja samo zato, ker od nas nekaj potrebuje. Mi smo samo ljudje - čudeže dela Bog, ki ne odgovarja na sebične molitve. Ko nekaj prosimo, Ga moramo prositi z vsem srcem in v ponižnosti. Ne molimo samo takarat, ko nekaj potrebujemo.

Zaskrbljenost postaja čedalje bolj nekaj normalnega, a nas hkrati okrade veliko stvari. Lahko nas okrade spanca, radosti in ljubezni do družine. Ampak Bog si za nas ne želi tega. On si ne želi, da nas skrbi, saj On skrbi za nas.

Že v osnovni šoli smo se učili o različnih delih drevesa. Še zdaj se spomnim, kako nam je učiteljica rekla, da so korenine ene izmed najpomembnejših delov drevesa. Drevo dobi večino snovi, ki jih potrebuje za preživetje in rast, skozi korenine. Tako pridejo skozi korenine voda in druge hranljive snovi, ki jih drevo nujno potrebuje za svoj obstoj. Zdi se mi zanimivo, kako Božja beseda uporablja prav ta primer o koreninah, da bi nas naučila nadvse pomembno lekcijo: Za uspešno duhovno življenje, rast in dajanje sadu moramo pognati globoke korenine.

Če imate osebni odnos z Jezusom, vam odpuščanje ni tuje. Vsi smo grešili in vsi potrebujemo odpuščanje. Vse, kar moramo storiti, je poklicati Jezusa in ga prositi, naj nam odpusti. Najtežji del odpuščanja je odpuščanje sebi. Da bi lahko resnično hodili v svobodi, ki jo nudi Kristus, si moramo odpustiti. Ali veste, da ko Boga prosite odpuščanja, vam samo odpusti in nič ne zameri?

V življenju se vsi znajdemo v obdobjih mlačnosti. Blagor tistim, ki to prepoznajo in ponovno želijo postati goreči. V Svetem pismu beremo, da je apostol Pavel večkrat spodbujal Timoteja, naj ostane goreč. Kako bi lahko ostali mlačni, ko pa nam Sveti duh vedno znova zaneti svež ogenj.

Verjetno se je večina izmed nas že kdaj uprla svojim staršem, še posebej v najstniških in mladostniških letih. Mislimo, da vemo več od naših skrbnikov. Ljudje smo velikokrat neposlušni ne le staršem, temveč tudi Bogu. Mislimo, da vemo, kaj je dobro za naše življenje. Takšna neposlušnost ima svoje posledice.

Če v našem verovanju nismo izzvani, da duhovno rastemo in se spreminjamo, potem je naša vera prazna, formalna in mrtva. Bogu moramo dovoliti, da z Njegovo pomočjo spregledamo, v kaj verujemo: da verujemo v Njega, ki nam daj moč - v Njega, s katerim duhovno rastemo.