Leto 2020 se KONČNO zaključuje. Zares ni besed, ki bi lahko opisale, kakšno je bilo letošnje leto, pa vendar, ko se približujemo zaključni črti, je to tisto, kar smo mnogi prisiljeni storiti. Moj prijatelj je prejšnji teden svoje prijatelje iz družabnih omrežij vprašal: “Katera beseda najbolje opisuje leto 2020 za vas?” Odgovorov je bilo veliko. Ljudje so govorili o stvareh, kot so »nepričakovano«, »zahtevno«, »izčrpavajoče«, »uničujoče«, »depresivno«,… In čeprav so bile nekatere besede takšne, ki bi jih lahko dojemali kot nevtralne – »nepričakovano«, »zahtevno« – ni bil uporabljen niti en pridevnik, ki bi bil izključno pozitiven. Pravzaprav jih je bilo največ precej negativnih. Mislim, da lahko z zagotovostjo povem, da je bilo letošnje leto za mnoge polno razočaranj in žalostili ter da nikogar ni pustilo nedotaknjenega.
Ko sem razmišljal o tem, katera beseda meni najbolje predstavlja letošnje leto, sem vedno bolj ugotavljal, da je beseda, ki se mi je vedno znova pojavljala v mislih: »tuje«.
Tuje mi je bilo videti vse v maskah. Tuje mi je bilo, da nisem mogel iti v cerkev. Tuje mi je bilo, da nisem mogel obiskati družine. Tuje mi je bilo, da svojih otrok nismo mogli poslati v šolo. Tuje mi je bilo, da nismo mogli kupiti vseh stvari, ki smo jih potrebovali. Tuje mi je bilo, da nismo mogli zapustiti našega mesta. Med razmišljanjem o teh stvareh sem spoznal: ja, letošnje leto se mi je v primerjavi s prejšnjimi leti zdelo BOLJ tuje, toda Sveto pismo nas kristjane dejansko označuje kot tujce. Biblija nam večkrat ponavlja, da ta svet ni naš dom, in da smo poklicani k višjemu namenu. Letošnje leto je to resnico preprosto še povečalo. Tako bi si danes, kot “strokovnjak in že izkušen tujec”, vzel nekaj časa, da bi pogledali, kaj pomeni biti Kristusov privrženec v padlem svetu.