Velikonočni dogodki se nadaljujejo
Prejšnji vikend smo se spominjali Jezusovega trpljenja in vstajenja. Veliki petek, velikonočno nedeljo, Velikonočni dogodki se nadaljujejo. Pravzaprav mi, na novo rojeni kristjani, lahko vsak dan živimo s sporočilom velike noči, da je Jezus za nas šel na križ, plačal za naše grehe, da je premagal zlo in smrt ter slavno vstal tretji dan!
Preberimo Božjo besedo iz evangelija po Luku 24,13-35: **In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni? «»Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.**
Dva izmed Jezusovih učencev sta se napotila iz Jeruzalema v vas Emavs. Pot iz Jeruzalema do Emavsa je bila približno 11 km hoje, nekje dve do tri ure hoje. Tema njunega pogovora so bili velikonočni dogodki. Pogovarjala sta se o tem, kar je bilo v njunem srcu; pogovarjala sta se o Jezusu, kako so ga obsodili na smrt in ga križali; kako sta tudi ona dva upala, da bo on tisti, ki bo rešil Izraelsko ljudstvo. Zdaj pa so njune sanje pokopane. Jezusa so križali. Ni ga več, njihovega učitelja in Gospoda. Z ene strani je njuno srce navdajala žalost; z druge strani pa sta bila zbegana, ker so nekatere žene iz njihovih vrst govorile, da ga v grobu niso našle in da so se jim prikazali angeli, ki so povedali, da je Jezus vstal in živi! Njune oči so bile zastrte, nista še mogla verovati, da je Jezus resnično vstal. Med potjo, ko sta se tako pogovarjala, se jima je pridružil sam Jezus! Jezusu ni bilo vseeno, kaj se dogaja z njegovimi učenci. Pridružil se je tema dvema učencema in je šel z njima. To dejstvo, zapisano v Svetem pismu, nam odkriva Jezusovo in Božje srce.
Jezusu je mar za nas, Njemu je mar za svoje otroke. V času žalosti in zbeganosti se jima je Jezus približal. On danes vidi tudi tvojo situacijo in tvoje srce. On se ti želi približati, On želi hoditi s teboj. Ko bo Jezus hodil s teboj, se bo tvoje srce spremenilo. Ko se srečaš z Jezusom, bodo nekatere stvari postale jasne; strah, negotovost in zbeganost lahko predaš Jezusu ter doživiš Božji mir in ponovno veselje, skupaj z Njim.
Ta dva učenca Jezusa nista takoj spoznala; Gospod je vstal v proslavljenem telesu. Potem beremo, kako se je Jezus začel pogovarjati z njima. Vprašal ju je, o čem se pogovarjata. Vse sta mu povedala, o križanju in o praznem grobu. Tudi o tem, da Jezusa še nihče od njih ni videl po tem, ko so žene povedale, da živi. Jezus jima je začel govoriti o prerokih, o tem, kako je bil napovedan prihod Mesije, kako je Kristus moral trpeti, kakor je bilo zapisano v Pismih. Jezus je pograjal njuno nevero.
To je bilo zanimivo potovanje. Učenca sta napeto poslušala; besede tega neznanca so imele moč; njegove besede so jima prišle v srce. Tako dobro sta se počutila v njegovi družbi. Pot je hitro minila in že so se približali vasi, kamor sta bila namenjena. Jezus je hotel nadaljevati svojo pot, učenca pa ga nista hotela pustiti. Tako dobro jima je bilo v njegovi družbi. *Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil!* Ostani z nama! Sta mu rekla. Učenca sta spoznala, da ima ta neznanec nekaj posebnega, kar je privlačilo njuno pozornost, kar je ogrelo njuno srce. Skupaj so stopili v hišo in sedli za mizo. Tedaj je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima ga dal! Imeli so prijetno skupnost pri večerji, učenca sta doživela Božjo bližino. Ko sta zaužila kruh skupaj z Jezusom, so se jima odprle oči in spoznala sta, da je živi Jezus z njima. Kakšno doživetje! Vstali Gospod je šel z nama, On je stopil v hišo, podal nama je kruh! Jezus živi! Jezus je vstal! Kakšno nepopisno veselje je izpolnilo njuno srce, strah je izginil, tudi zbeganost.
Jezus je resnično vstal, videla sva ga, bila sva z njim in On z nama. Ko je Jezus potem izginil izpred njiju, sta rekla drug drugemu: **Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?** Dragi moji, srečanje z Jezusom je učencema dalo moč, da sta takoj vstala in se odpravila nazaj v Jeruzalem, da bi povedala ostalim Jezusovim učencem, da Jezus živi! Prej smo brali, da sta bila žalostna, da je njuno upanje skopnelo. Zdaj pa sta v novi moči šla nazaj v Jeruzalem, k zbranim enajsterim učencem ter sta z veseljem pripovedovala o svojem srečanju z Jezusom.
Ali ni gorelo najino srce?
Dragi moji, vsakdo od nas gori za nekaj. Naše srce, to je naša notranjost je izpolnjena z nečim, oziroma gori za nekaj. Eni gorijo za šport, eni za hobi, drugi za materialne dobrine, spet drugi za uspeh, za slavo in še bi lahko naštevali. Danes se nam postavlja vprašanje, za kaj gori naše srce? Kaj izpolnjuje naše srce? Kaj izpolnjuje naše življenje? Ta dva Jezusova učenca sta doživela, kako je njuno srce vzplamtelo in začelo goreti, ko sta hodila z Jezusom, ko jima je govoril in razlagal Božjo besedo, ko je imel skupnost z njima. Kako je z nami? Jezus nas vzpodbuja v evangeliju po Mateju 6,33: **Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in za vse ostalo se bo Jezus poskrbel!**
*Ali tvoje srce gori za Jezusa? Ali si srečen, ali si srečna, da si Božji otrok? Da te je Jezus odrešil? Ali si srečen, ali si srečna, da lahko hodiš z Jezusom? Življenje z Jezusom je nekaj čudovitega. Da je On, vsemogočen Bog z menoj, da živi po Svetem Duhu v mojem srcu; to me navdaja z veseljem in me osrečuje (pričevanje). Ali tvoje srce gori, ko hodiš z Jezusom? Ali si navdušen nad njim? Ali ga tvoje srce ljubi bolj kot vse drugo? Božja beseda pravi, tudi sam Jezus je to povedal: **Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem!** (Matej 22,37)
*Ali tvoje srce gori, ko bereš Božjo besedo, ko jo poslušaš v pridigi? Učenca sta se vprašala: **Ali ni najino srce gorelo, ko nama je govoril in razlagal Pisma!** S kakšnim srcem, s kakšnim stališčem se lotiš branja Božje besede? Ali je to zate dolžnost, ki jo je treba izpolniti, če si kristjan, ali je to navada, ali pa se lotiš branja Božje besede in poslušanja z veseljem, s pričakovanjem, da ti bo Bog govoril! Ali bereš Biblijo z molitvijo, naj ti Bog razodene svojo besedo. Božja beseda, beseda našega Gospoda ima moč in avtoriteto, ta beseda prinaša življenje. Jezus sam je ta Božja beseda, ta kruh iz nebes. Ali tvoje srce gori zaradi Božje besede?
*Ali tvoje srce gori za Jezusa tudi takrat, ko se, kot smo brali v tej zgodbi, zvečeri in ko se dan izteka? Ko se zvečeri, se tudi stemni. To bi lahko razumeli kot čas teme oziroma stisk ali težave v našem življenju. Ko se dan izteka in se bliža h koncu, bi lahko razumeli tudi kot čas, ko se naše življenje bliža h koncu. Ko pride starost, ko nas muči ena ali druga slabost, ko moči pešajo, ali smo tudi v tem času z Jezusom? Ali smo ga povabili kot ta dva učenca, naj ostane z nami, naj stopi v našo hišo, oziroma naj bo v našem srcu! Ali naše srce gori za Jezusa, ko se stvari odvijajo drugače, kot si želimo, drugače, kot smo načrtovali?
Nekaj najlepšega in najbolj sigurno je, če je Jezus za krmilom našega življenja v vsaki situaciji našega življenja. Tudi, ko se stemni in zvečeri. Tako nismo sami in naš Gospod nas bo vodil naprej in nas pripeljal na cilj!
Pred nekaj časa sem dobil elektronsko pošto od misijske organizacije, ki pomaga preganjanim kristjanom. Po svetu je veliko kristjanov v zaporu zaradi Jezusa. Farshid pošilja pismo iz zapora; ta naš brat v Kristusu je že skoraj tri leta v zaporu, v Iranu zaradi vere v Jezusa. Njegova pritožba je bila zavrnjena; šest let bo sedel v zaporu. Tako piše: *Pošiljam vam pozdrave iz zapora. Ne morem vas videti in ne slišati, toda čutim, kako me vaše molitve krepčajo. Zadnji meseci so zame bili zelo težki, kljub temu doživljam, kako me Bog drži in nosi.
Pogosto se počutim osamljenega, toda vem, da nisem sam. Vedno znova se me loteva zaskrbljenost, toda ne dovolim, da bi me skrbi zlomile. Pogosto so me užalili, ponižali in obtožili, toda do današnjega dne nikoli nisem podvomil v mojo ljubezen do Jezusa!
Nekateri so me zapustili, toda zaradi tega jih ne obsojam, ker vem, da me Gospod nikoli ni zapustil! Zdaj sem že skoraj tri leta v samici in že dolgo nisem več videl dnevne luči. Kljub temu mi je Gospod vsako jutro znova izkazal svoje usmiljenje. Ta pot mi je bila dodeljena in šel bom to pot do konca. Moje življenje naj popolnoma pripada Gospodu. Dva moja brata vas pozdravljata iz zapora. In dve sestri v Kristusu, ki sta od nas ločeni z nekaj visokimi zidovi, vas tudi pozdravljata. Molim za vas in pošiljam ljubeče pozdrave vsem, ki molite za me.
»Ne zidovi, ne zapor, tudi ne trpljenje in osamljenost, tudi ne naši sovražniki, ne bolečina ali smrt nas ne bodo ločili od Božje ljubezni!« Tako piše brat, ki je zaradi širjenja vere v Jezusa pristal za zapahi, za šest let.
Ali naše srce gori za Jezusa tudi v težavah, v bolečinah, za zidovi, ko se nam posmehujejo, ko nam nasprotujejo zaradi Jezusa?
*Ali tvoje srce gori, ko se spominjamo Kristusovega trpljenja in imamo kot mi pravimo, Gospodovo večerjo? Ko lomimo kruh in pijemo iz keliha! Danes je pred nami ponovno miza s kruhom in vinom kot spomin na Gospodovo trpljenje. Ta dva učenca, o katerima smo brali, sta zaužila blagoslovljen kruh z Jezusom. Tedaj so se jima odprla oči.
Danes tudi mi ponovno imamo priložnost, da zaužijemo kruh in vino v spomin na Jezusovo delo odrešenja. Jezus se je popolnoma daroval za nas, za naše opravičenje. Njegovo telo je bilo mučeno in zlomljeno, tekla je Jezusova kri za tebe in mene. Zaradi mojih in tvojih grehov in bolezni! Ali tvoje srce gori, ko se bližaš k Gospodovi mizi in se spominjaš Jezusovega dela na križu? Povej danes, Gospod, to si ti storil za me, ker sem jaz bil obsojen na smrt zaradi greha, ti pa si na mojem mestu plačal za me na križu Golgote! V veri in v pričakovanju zaužij Gospodovo večerjo in Gospod se te bo dotaknil to jutro!
Če naše srce gori za Jezusa, nam bo Gospod vedno znova dal moč za življenje za njega in moč za pričevanje!
Jezus pravi v evangeliju po Luku 12,49: **Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!** Ali tvoje srce gori za Jezusa? Amen.