Pridigar: Srečko Krajnc

Vsak počitek mora prinesti novo moč. Za zmagovalno krščansko življenje potrebujemo počitek, ki je v bistvo razodetje Božje slave v našem življenju. Če nimamo počitka, tudi ne moremo služiti ljudem. Jezus je služil, imel pa je tudi čas priprav, počitek. Velikokrat se je umaknil v samoto in počival, da je potem lahko služil.

Vnebohod je bil nujno potreben, da je bil potem Sveti Duh lahko poslan. Tako, kot je Sin prišel živet na Zemljo, je nato prišel Duh in prevzel Njegovo mesto. Resnica je, da se Božje delo ni zaključilo z Jezusovim odhodom. Bog je živi Bog. Jezus je vstajenje in življenje. Prav tipično je, da se religija pojmuje kot povzetek brezčutne korektnosti, kjer mora vse biti pod kontrolo. Bogoslužja, kjer se zdi, da je Bog v krsti, nimajo nobene povezave z vstalim Kristusom. Prejetje moči Svetega Duha je krst življenja, vneme in gorečnosti.

V svetu je vsaj 12 velikih religij. Mnogi verujejo v enega Boga, drugi v več, hinduizem jih ima več tisoč. Če se malo pošalimo, imamo bogove od severa do juga. Živimo v svetu, kjer je toliko religij in bogov, da smo lahko opravičeno zmedeni, komu verovati, koga in kako častiti. Zakaj toliko zmede? Ali obstaja bolj preprost način verovanja in čaščenja? V bistvu je na koncu pomembno samo eno: ali lahko pri svojemu Bogu, h kateremu molimo in Ga častimo, najdemo pomoč in vodstvo?

Za Boga čudeži niso noben problem, problem je v nas. Vemo, da se čudeži ne dogajajo vsak dan in težko nam je verovati v njih. Zato v njih ne verujemo, s tem pa si lahko zapremo vrata za vse čudeže v našem življenju. Če živimo v okolju, v družini, kjer se ne govori o tem, da so čudeži resnični in možni, bodo naša srca ostala hladna in zaprta za njih. Ko je Jezus živel na Zemlji, je storil veliko čudežev: ozdravljal je bolne, z malo kruha in ribami je nahranil na tisoče ljudi, v trenutku je pomiril vihar, obujal je mrtve, itd. Ne govoriti o čudežih in verovati v Jezusa je kontradiktorno.

A je možno, da je Jezus ljubeč in zvest prijatelj? Bolj razmišljam o ceni, ki jo je Jezus bil pripravljen plačati za nas, bolj se mi postavlja vprašanje: a je mogoče, da nas Bog res tako ljubi? Kaj se je zgodilo? Kaj smo spregledali? Kam gremo? A smo spregledali največje prijateljstvo, ki ga lahko imamo? Če bi Jezus prišel danes med nas in učil iste stvari kot v prvem stoletju, bi ga verjetno ponovno obsodili na smrt. Za Boga, Jezusa, je prijateljstvo zelo pomembno, zato On ostaja zvest in nam še vedno ponuja svoje prijateljstvo.

Zakaj se je morala zgoditi Velika noč? Na Veliki petek, ko so Kristusa sneli s križa in ga položili v grob, se je mnogim zdelo, da je ponovno zmagala moč zla. Toda ljubezen je obudila Kristusa iz tega groba. Na tej zemlji ne bomo nikoli popolnoma doumeli ljubezni, ponižnosti, milosti in žrtvovanja Vsemogočnega Boga. Vstali Kristus dela spremembe z ljubeznijo in ne s silo. Jezus je prišel v svojo deželo, kjer je takrat vladal rimski imperij s svojo silno močjo. Opravičena so bila pričakovanja, da izžene rimskega okupatorja in zavlada. Toda to se ni zgodilo...

Zakaj nočemo imeti opravka z Bogom? Ljudje najdemo na stotine razlogov in izgovorov: da ne obstaja, da ne pomaga, da življenje ni pravično, da so verniki hinavci in če je Bog takšen, potem nočemo imeti opravka z Njim. Lahko bi naštevali veliko razlogov, toda ali smo se kdaj v življenju iskreno vprašali: kaj pa če ima Bog pripravljeno samo nekaj najboljšega za moje življenje? Kaj pa, če smo spregledali nekaj, kar je za naše življenje izpolnitev in resnični blagoslov?

Krščanska vera primarno ne predstavlja le neka navodila, smernice ali ideje, temveč vir moči za človeško življenje. Ljudje se lahko prepiramo o religiji. Religije ponujajo različne poti do Boga ali do nečesa, toda Jezus ni zapustil nobene poti. On ni ustanovitelj religije, dejal je: »Pridite k meni.« Na žalost smo ljudje iz Jezusa naredili religijo in suhoparno krščanstvo. Lahko se prepiramo, da je določena religija boljša od druge, toda evangelij prinaša samo eno – Jezusa.

Jezus je govoril tudi o taki vrsti vere, ki je globoko v sebi popolnoma nesmiselna - o veri, iz katere nič ne zraste. Zato je vsak izmed nas postavljen pred pomembno vprašanje: kakšna je naša vera? Mnogi danes pravijo, da verujejo v Boga in da celo verujejo v to, da je Jezus umrl za grehe vseh ljudi, toda na žalost je to vse, kar njihova vera premore. Vera, ki nas ne spreminja, je nesmiselna, saj nima nobene koristi. Jezus ni učil, naj ljudje verujejo kar nekaj, ampak je učil, naj imamo od svoje vere korist, blagoslov in napredek. Potrebujemo več kot samo vero v obstoj Boga.